Spremembe v sestavi predpakiranih živil

Inštitut za nutricionistiko v okviru opravljanja raziskovalne dejavnosti spremlja tudi spremembe v sestavi predpakiranih živil na tržišču Slovenije. Potem ko so nekatere vzhodno-evropske države pred nedavnim izpostavile različne kakovostne standarde pri proizvodnji živil za različne države, so na Inštitutu za nutricionistiko s strani medijev prejeli številna vprašanja glede sestave živil, ki so naprodaj v Sloveniji.

Nakupovanje živil

V primerjavo so vključili 23 naključno izbranih izdelkov mednarodno prepoznanih tujih blagovnih znamk, ki so bili marca 2017 naprodaj v trgovinah v Avstriji in Sloveniji. Primerjali so njihovo deklarirano sestavo in podatke o hranilni vrednosti. Na osnovi primerjave deklarirane sestave za izbran vzorec živil ni mogoče zaključiti, da bi bila živila iz ene ali druge države v splošnem bolj ali manj kakovostna. V večini primerov razlike v deklarirani sestavi živil niso bistvene, vendar pa brez podrobnejših analiz ni mogoče izključiti razlik glede kakovosti surovin, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil.

Prav tako so večinoma minimalne razlike med hranilnimi vrednostmi živil. Pri posameznih živilih v Sloveniji smo sicer res našli podatke o nekoliko manj ugodni sestavi z vidika posameznih vsebovanih hranil, vendar pa so hkrati našli tudi primere, kjer je bilo to obratno. Nekateri v Avstriji dostopni izdelki npr. vsebujejo več soli, ali pa manj zdravju koristnih prehranskih vlaknin, nekateri iz Slovenije pa npr. več sladkorjev, katerih uživanje v splošnem želijo zmanjšati. Tudi razlike pri uporabi aditivov gredo v obe smeri – v nekaterih primerih je prisoten kakšen dodaten aditiv v živilu v Sloveniji, v nekaterih primerih pa v živilu iz Avstrije.

Podobno velja tudi glede deklarirane vsebnosti posameznih izpostavljenih sestavin, za katere so proizvajalci dolžni navajati masni delež. Opozoriti je potrebno, da navedeno velja za izbrani vzorec živil, ki pa npr. ni zajel zamrznjenih živil. Da bi lahko vprašanje različnih kakovostnih meril primerno razjasnili, bi bilo smotrno izvesti primerjavo z vidika kakovosti surovin in senzoričnih lastnosti izdelkov, najbolje v širšem evropskem prostoru. »Pri tem bi bilo potrebno zagotoviti tudi objektivno poročanje rezultatov, vključno z navajanjem vseh tistih v primerjave vključenih živil, kjer razlike niso opažene,« zaključujejo na Inštitutu za nutricionistiko.