Bokavirus je pri otrocih pogostejši, kot si mislimo

Ko starši pri otroku opazijo težko dihanje, kašelj in izcedek iz nosu, pomislijo na gripo ali prehlad. Vendar lahko gre za človeški bokavirus, ki je med najpogostejšimi povzročitelji okužb dihal pri majhnih otrocih, in sicer na tretjem mestu, takoj za človeškimi rinovirusi in respiratornim sincicijskim virusom. Bokavirus so pri ljudeh odkrili leta 2005 na Švedskem, pri nas pa je bil prvič dokazan leta 2007 pri otrocih, ki so se zaradi okužbe dihal zdravili v bolnišnici.

Bokavirus
Največ otrok s človeškim bokavirusom okuži med prvim in drugim letom starosti, vendar je okužbo od drugih okužb dihal na prvi pogled nemogoče ločiti.

Asistentka raziskovalka dr. Tina Uršič, univ. dipl. mikrobiologinja, iz laboratorija za diagnostiko virusnih okužb Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete univerze v Ljubljani, je znanstveno preučevala pojav človeškega bokavirusa. Povedala na nam je, da se človeški bokavirus prenaša z izločki iz dihal, rokami, predmeti, znani pa so tudi oralno-fekalni prenosi. S človeškim bokavirusom se večina otrok okuži do šestega leta starosti. »To dokazujejo raziskave, v katerih so protitelesa proti človeškemu bokavirusu dokazali pri več kot 90 odstotkih otrok, starih šest let. Le redko človeški bokavirus dokažemo pri odraslih imunsko zdravih osebah (saj okužbo, kot mnoge druge, prebolimo kot otroci). Vendar obstajajo raziskave, kjer so človeški bokavirus dokazali tudi pri imunsko oslabljenih odraslih osebah,« je še razložila . dr. Tina Uršič.

Na tretjem mestu

Virus je pogostejši, kot si mislimo: »V Sloveniji smo človeški bokavirus dokazali pri 18,4 odstotka bolnikov, sprejetih v bolnišnico, vendar pa je na osnovi teh rezultatov težko oceniti, kakšna je pogostnost okužb s človeškim bokavirusom pri slovenskih otrocih na splošno.

Večina do sedaj objavljenih raziskav po svetu opisuje pogostnost okužb dihal, ki jih povzroča človeški bokavirus, pri v bolnišnico sprejetih otrocih med 1,5 in 19,3 odstotka. Vendar pa vemo, da je človeški bokavirus med najpogostejšimi povzročitelji okužb dihal pri majhnih otrocih, in sicer na tretjem mestu –  takoj za človeškimi rinovirusi in respiratornim sincicijskim virusom,« pravi dr. Uršičeva. Seveda pa na kroženje virusov pomembno vplivajo temperature in vlažnost, kar pomeni, da se pogostnost in sezonskost virusnih okužb med letom razlikujeta.

Zgolj podporno zdravljenje

Človeški bokavirus z oznako HBoV1 povzroča okužbe zgornjih in spodnjih dihal, lahko pa tudi okužbo sluznice prebavil, ki se kaže kot driska.

Kakšno pa je zdravljenje? »Tako kot za večino okužb, ki jih povzročajo virusi, je zdravljenje pri okužbi s človeškim bokavirusom zgolj podporno. Precej pogosto je okužba tako huda, da otrok potrebuje zdravljenje s kisikom. Človeški bokavirus smo v naših študijah dokazali pri 18,4 odstotkih otrok, ki so se zaradi virusne okužbe dihal zdravili na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani med aprilom leta 2007 in marcem leta 2009.« Do sedaj ni bil opisan noben smrtni izid okužbe s človeškim bokavirusom.

Slovenci pa imamo pri njegovem raziskovanju pomembno vlogo: »V Sloveniji smo leta 2011 prvič v svetovnem merilu dokazali življenje ogrožajočo okužbo, ki jo je človeški bokavirus povzročil pri 20-mesečni deklici. Klinična slika bronhiolitisa je napredovala v številne zaplete, ki so privedli v akutno dihalno odpoved. (Deklica je po 15 dneh sicer zapustila bolnišnico in si je pozneje popolnoma opomogla.)

Primer smo opisali v ugledni znanstveni reviji  Journal of Clinical Microbiology. Po naši objavi so težke okužbe  spodnjih dihal, ki jih povzroča človeški bokavirus, opisali tudi Švedi in Nemci,« je povedala dr. Tina Uršič.

Za nekatere je bokavirus bolj nevaren

Bokavirus povzroča okužbe dihal, pri katerih se sočasno lahko pojavlja tudi driska. Okužbe, ki jih povzroča človeški bokavirus, so navadno težje pri otrocih, ki so rojeni prezgodaj, in pri tistih z imunskimi pomanjkljivostmi, onkoloških bolnikih in otrocih z osnovnimi pljučnimi (bronho-pulmonalna displazija, astma) in srčnimi boleznimi.

Virus lahko v telesu vztraja tudi po prenehanju bolezni, pravi doktorica mikrobiologije: »Možno je, da virusni genom ostane v telesu, vsaj tako je znano za njegovega najbližjega sorodnika, Parvovirus B19. Govorimo lahko o perzistentni okužbi. V takšnem primeru je teoretično po primarni okužbi s človeškim bokavirusom možno tudi poznejše ponovno delovanje virusa (reaktivacija) oziroma dokaz virusne DNK še dolgo po začetni okužbi (virusna perzistenca). Trenutno pa o patologiji človeškega bokavirusa vemo malo. V literaturi še ni opisan mehanizem vztrajanja virusne DNK v človeškem telesu. Prav tako ne poznamo primerov bokavirusnih reaktivacij«.

Bokavirus: Kako ga prepoznati

Kako lahko starši posumijo, da gre pri njihovem otroku ravno za človeški bokavirus? Zelo težko, saj virusnih povzročiteljev okužb dihal na osnovi klinične slike ni mogoče določiti. »Za dokaz povzročitelja okužbe potrebujemo mikrobiološke preiskave, ki ločijo med posameznimi virusnimi povzročitelji. Za zdaj vemo, da se največ otrok s človeškim bokavirusom okuži med prvim in drugim letom starosti. Najpogostejši klinični kazalci okužbe s človeškim bokavirusom so:

  • kašelj
  • težko dihanje
  • piskanje
  • nahod oziroma izcedek iz nosu.

Redkeje so prisotni povišana telesna temperatura, bruhanje in driska.« Če opazite katerega od naštetih simptomov, morda ne bo odveč, da otrokovega zdravnika opozorite tudi na možnost okužbe s človeškim bokavirusom.

Ker gre za zelo nalezljivo bolezen, je pri omejevanju okužbe pomembna ustrezna higiena in razkuževanje rok. Dobro je tudi, da otrok pri sumu na okužbo, ki jo je povzročil človeški bokavirus, vsaj v akutni fazi bolezni izostane iz dnevnega varstva. Tako preprečimo nadaljnje širjenje virusa in morda hude poteke okužbe pri bolj ogroženih skupinah otrok.

Pogosteje zbolijo dečki kot deklice

Do sedaj so v številnih raziskavah dokazali pogostejše pojavljanje okužb, ki jih povzroča človeški bokavirus, pri dečkih, vendar pa ni znano, zakaj je tako. »Za odgovor na to vprašanje bo treba počakati na raziskave, ki bodo opisale patogenetske mehanizme človeškega bokavirusa in morda imunološke razlike med dečki in deklicami,« razlaga dr. Tina Uršič.

Zgornja in spodnja dihala

Okužbe zgornjih dihal se kažejo kot:

  • vnetje žrela ali grla
  • okužba srednjega ušesa.

Okužbe spodnjih dihal pa se kažejo kot:

  • bronhitis
  • bronhiolitis
  • pljučnica.

Piše: Inja Jurič