Vzemimo moč holesterolu

Kljub vsem znanim podatkom srčno-žilnim boleznim ne namenjamo dovolj pozornosti. Zato se sprašujemo, ali te bolezni poznamo dovolj, ali se res zavedamo njihovih posledic. Na novinarski konferenci Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije so o resnicah in zmotah glede povišanega holesterola ter o njegovem obvladovanju govorili slovenski strokovnjaki.

Holesterol

O krvnih maščobah ali holesterolu kroži nešteto podatkov, nekateri temeljijo na znanstvenih dognanjih, nekateri pa izvirajo iz ljudskih govoric. Zagotovo pa je res, da je holesterol v človeškem telesu nepogrešljiv. Ko pa so njegove vrednosti nad dopustno mejo, postane eden od največjih dejavnikov tveganja za pojav srčno-žilnih zapletov.

Skrb vzbuja podatek, da ima povišan holesterol dve tretjini odraslih Slovencev. Nezdrav življenjski slog, zvišan krvni tlak, povečane vrednosti krvnega sladkorja, čezmerna telesna teža in debelost ter povečane vrednosti krvnih maščob, zlasti holesterola, so dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, ki so v Sloveniji še vedno najpogostejši vzrok smrti. Samo zaradi teh bolezni (srčnega infarkta, možganske kapi) umre več kot vsak tretji Slovenec oziroma Slovenka. Prepogosto gre za prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili, če bi zmanjšali dejavnike tveganja. Marsikdo se ne zaveda, zakaj je povišan holesterol nevaren, in ne ve, kaj lahko naredi sam in kako mu lahko pomaga zdravnik. Na srečo lahko veliko naredimo sami z zdravim načinom življenja in zdravljenjem z zdravili, ki pa so učinkovita le, če jih jemljemo redno.

Prim. Matija Cevc, dr. med.: »Dlje ko traja izpostavljenost visoki ravni holesterola, večjo škodo se naredi na žilnih stenah. To dejstvo je najbolj očitno pri tistih, ki imajo družinsko obliko motnje, saj imajo pri tej obliki visoko raven holesterola že otroci. Taka oblika je tudi najpomembnejši vzrok za zgodnjo srčno-žilno bolezen. Zelo pomembno je torej, da take osebe, čim prej odkrijemo in ustrezno zdravimo.«

Prof.dr. Aleš Blinc, dr. med. je poudaril: »Holesterol ni zgolj škodljiva, temveč je nujno potrebna sestavina našega telesa. Narava je zato vzpostavila zapleten sistem za njegovo uravnavanje v telesu. Vsakršna motnja v tem »sistemu« pa se odraža v pospešeni aterosklerozi in zvečanem tveganju za srčni infarkt. Premočrtno razmišljanje “manj holesterola v hrani” = “manj holesterola v krvi” = “manj infarktov” se je izkazalo za preveč poenostavljeno. Količina zaužitega holesterola v prehrani le malo vpliva na raven krvnega LDL-holesterola in posledično na srčno-žilno zdravje.« Holesterol merijo tudi v Posvetovalnici Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije na Dalmatinovi ulici 10 v Ljubljani in na številnih akcijah po Sloveniji.

M.K.