Marijani Raunjak je srečanje z duhovnim zdravilcem in karizmatikom Bracom iz Zagreba korenito spremenilo življenje. Ljudje že več kot dvajset let prejemajo njegovo pomoč in poročajo o čudežnih ozdravitvah, preobrazbah, pozitivnih spremembah v življenju, odnosih …, danes pa že na tisoče ljudi iz 90 dežel lahko spremlja njegov pogled v živo tudi po internetu. Pozitivna energija, ki je je deležna ob srečanjih z njim, ji je pomagala tudi pri odpravljanju zdravstvenih težav. Čakala jo je operacija srčne zaklopke, a po srečanjih z Bracom ta ni bila več potrebna. Prav tako ji je izginil žolčni kamen. Ne verjame, da gre zgolj za naključje.
OSEBNA IZKAZNICA:
Ime: Marijana Raunjak
Spol: ženski
Starost: 61 let
Začetek težav: leta 2007
Zdravstvene težave: popuščanje srčne zaklopke, žolčni kamen
Zdravljenje: duhovni zdravilec Braco
Počutje danes: Počuti se povsem sproščeno, čuti Bracovo pozitivno zaščito, občuti mir in ljubezen.
O Bracu je prvič brala v članku, objavljenem septembra 2007 v reviji njihovega okraja na Koroškem, njen mož pa ga je prvič videl že januarja istega leta v televizijski oddaji avstrijske radiotelevizije ORF »Primavera«. Še danes se živo spominja svojega prvega srečanja z Bracom 10. oktobra 2007 na Jesenicah. Odtlej z možem redno obiskujeta njegove prireditve, če jima službene obveznosti pač dopuščajo. Na srečanjih z Bracovim pogledom, s katerim ljudem posreduje svojo pozitivno energijo, je že od samega začetka čutila mnogo ljubezni in topline ter začela zanj navduševati prijatelje in znance, ki se jima vsakič znova pridružujejo. Nekaj časa so se vozili na Jesenice, odkar pa Braco ne prihaja več tja, se udeležuje srečanja s pogledom v Ljubljani, pa tudi v Rogaški Slatini, Opatiji in v Zagrebu.
Operacija srca ni bila potrebna
Doslej je obiskala že 125 Bracovih prireditev, gleda pa tudi njegove oddaje preko »live streaminga« na spletu. Braco ji je pomagal na najrazličnejše načine – v vseh življenjskih zadevah, denimo na zdravstvenem in finančnem področju. Imela je težave s srčno zaklopko. Dva zdravnika specialista sta ji neodvisno predlagala operacijo, na katero pa bi bilo treba čakati dlje časa. Medtem je hodila na srečanja z Bracom, prebirala knjige in gledala njegove filme, pa tudi njegovo sonce je nosila stalno pri sebi. Njeno zdravstveno stanje se je začelo izboljševati. Zdravniška kontrola, izvedena čez nekaj časa, je pokazala, da se je medtem vse spet uredilo, tako da operacija ni bila več potrebna.
Imela je tudi žolčni kamen v velikosti oreha, ki je povzročal močne bolečine in kolike. Kadar ji je bilo zelo hudo, je gledala Bracov film Od iskre do plamena, ki ji je pomagal lajšati bolečine. Po nekaj srečanjih z Bracom se ji je stanje postopoma izboljševalo. Odtlej ni več trajalo dolgo in njen žolčni kamen je popolnoma izginil. »Ko sem vse to doživljala, si nisem mogla razložiti, zakaj so bile moje bolečine tudi po obiskih Braca še nekaj časa tako močne. Danes pa mi je jasno, da se je moral v meni dogajati proces, ki je bil nujen, da se mi je razdrobil in izginil žolčni kamen. O podobnih doživetjih so mi v razgovorih pripovedovali tudi drugi Bracovi obiskovalci. Iz teh izkušenj sem spoznala, da je treba bolečine zdržati, ostati pozitiven in potrpeti, saj pride vse ob pravem času, skratka, tako kot pač odloča človekova usoda,« pojasnjuje Marijana.
Po možganski kapi brez posledic
Braco je pomagal tudi njeni družini, med drugim njeni mami, ki jo je leta 2010 zadela možganska kap. »Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je ležala na oddelku za intenzivno nego. Cela desna stran njenega telesa je bila prizadeta, tako da niti desne roke niti desne noge ni več mogla premakniti, kotiček njenih ust pa je bil povešen. Bila je v zelo kritičnem stanju. Zdravnik nam je povedal, da bo potrebna rehabilitacija in da moramo računati na posledice, ki ji bodo ostale. V tistem trenutku sem se spomnila Braca, ki bi ji lahko pomagal. Z možem in hčerko smo držali Bracov simbol sonca v rokah in Braca istočasno prosili za pomoč. Še istega dne popoldne se je v bolnišnici zgodilo nekaj neverjetnega. Mama je začela spontano spet premikati desno roko in desno nogo. Zdravniki, predstojnik in medicinske sestre oddelka so prihiteli in bili zelo začudeni. Mamino zdravstveno stanje se je ustalilo, tako da je že čez teden dni lahko zapustila bolnišnico. Domov se je vrnila zdrava. Odtlej redno skrbi za prevoz avtobusa iz zgornjeavstrijsko-salzburškega območja na srečanja z Bracom v Vösendorfu pri Dunaju. Mama bo letos praznovala 80. rojstni dan in je za svoja leta še kar vitalna.«
Marijana pravi, da je srečna, ker je zelo odprte narave in ve, da lahko s pozitivno naravnostjo pomaga drugim. Že po svojih prvih srečanjih z Bracom je začutila, da je njena naloga pomagati ljudem, predvsem takim, ki so v kakršni koli stiski ali pa jih je prizadela kaka težka bolezen ali usoda. To poslanstvo opravlja z veseljem in lahkoto. Ima tudi to veliko srečo, da sta z možem v duhovni harmoniji. »Tudi on je zelo odprt človek in tesno povezan z Bracom, saj na srečanjih z njim tudi on tako kot jaz občuti njegovo toplino, mir, ljubezen, harmonijo itd. Braco skuša posredovati pozitivno energijo vsem ljudem, obiskovalci pa morajo biti odprti in verjeti. Samo tako lahko pride do pozitivnih sprememb. Morda povem še to, da vedno znova opažam, da se lahko odpirajo tudi srca ljudi, ki so bila prej zaprta. Zelo pomembno je, da se z ljudmi pogovarjaš, jih navdušuješ in jim prigovarjaš, da se bo vse spet uredilo, skratka, da jim daješ upanje in jih usmerjaš pozitivno, četudi je človek včasih že skorajda na tleh. Doživela sem že mnogo takih primerov. Vsak dan se zahvaljujem Bogu, da nam je na svet poslal Ivico in Braca, saj so mir, harmonija in ljubezen, ki jih prinašata ljudem, v današnjem materialno usmerjenem času potrebni bolj kot kdaj prej.«
Delovanje prek fotografij
Marijana na srečanja vsakič prinese tudi fotografijo kakega bolnika iz kroga prijateljev ali znancev. Ko stoji pred Bracom, jo drži v rokah in ga prosi za pomoč osebi oziroma osebam na sliki. Pravi, da se je na ta način Bracova pozitivna energija dotaknila že marsikoga, ki je začutil izboljšanje stanja. Največkrat se zgodi, da začne tudi ta človek hoditi na srečanja z Bracom. Tudi njena mama je nosila fotografije sorodnikov, preko katerih je do njih prišla Bracova pomoč. V enem primeru je šlo celo za raka, ki ga je oseba z Bracovo pomočjo premagala. Ko se je njeno stanje po obisku Braca nenehno izboljševalo, je tudi sama začela hoditi srečanja z Bracom.
Pri obiskovalcih Bracovih prireditev je ustaljena navada, da na srečanja v zahvalo nosijo rože. Po končani prireditvi dobijo podeljeno spet drugo rožo, ki jo odnesejo domov. Marjana je opazila, da ji doma te rože vedno lepo cvetijo, enkrat so ostale sveže celo mesec dni do naslednjega srečanja z Bracom. V tem običaju vidi znak tesne povezanosti, pa tudi simbol prenašanja ljubezni in harmonije na druge. Neka prijateljica ji je pripovedovala, da so rože, ki jih je s srečanja z Bracom prinesla svoji mami v dom za ostarele, ustvarile pozitivno vzdušje. Stara gospa, s katero si je morala mama deliti sobo, od tedaj ni bila več depresivna.
Marijana si ne predstavlja življenja brez Braca. Danes sama nosi sedem Bracovih sončkov, pa tudi njegovo sliko in informacije o njem ima vedno pri sebi. »Bracov simbol sonca mi je v zaščito in mi nudi varnost, preko njega sem ne nazadnje neprestano povezana z Bracom in Ivico,« sklene naša sogovornica.