Medenično dno sestavlja skupina mišic in vezivno tkivo, ki so razpeti na dnu medenice. Delujejo podobno kot viseča mreža in podpirajo medenične organe (maternica, nožnica, črevo in sečni mehur). Koordinirano krčenje in sproščanje mišic omogoča nadzor nad odvajanjem vode in blata. Če te mišice oslabijo, ne morejo več opravljati svoje funkcije, organi, ki jih mišice podpirajo, se spustijo. To privede do neprijetnega pritiska v medenici, zdrsa oziroma spusta medeničnih organov, uhajanja urina in blata, manjša je tudi kvaliteta spolnega življenja.
Pri nekaterih je ohlapnost vezi prirojena, zato se s težavami srečujejo zgodaj. Tudi pri ženskah s številnimi nosečnostmi, oteženimi porodi, pri posameznicah z odvečnimi kilogrami, kroničnimi obolenji dihal ali težkim fizičnim delom se težave lahko pojavijo prej. Pogosteje težave nastopijo v menopavzi, ko zaradi sprememb v hormonskem stanju pride do izgube elastičnosti in moči mišic.
Poznamo več vrst zdrsov, ki nastanejo zaradi oslabljenega medeničnega dna:
ZDRS MATERNICE
Maternica lahko zaradi ohlapnih vezi in podpornega tkiva iz svojega prvotnega položaja zdrsne v nožnico. Lahko gre le za blago stopnjo zdrsa, končna stopnja je izpad maternice iz vhoda nožnice.
Težave, ki jih ženska ob tem lahko zazna, so: bolečine v križu, pritisk navzdol, izboklina v nožnici (postane bolj izrazita proti koncu dneva ali po fizični aktivnosti in daljši stoji). Izboklina lahko drgne ob spodnje perilo, zaradi česar pride do krvavitev ali vnetja. Spuščena maternica lahko za seboj vleče še nožnico, sečni mehur in zadnje črevo, zaradi česar ti pojavi pogosto sovpadajo.
CISTOKELA
Pri povešeni sprednji steni nožnice je oslabljena podpora sečnemu mehurju, zaradi česar pride do zdrsa mehurja v nožnico – cistokele. Pri hudih oblikah je povešenost tako velika, da cistokela izstopi iz nožničnega vhoda. Podobno kot pri zdrsu maternice so lahko prisotne spremljajoče bolečine v križu, občutki tiščanja navzdol, pridružijo se lahko težave z odvajanjem in uhajanjem seča. Ob naporu, kihanju ali kašljanju lahko ženska občuti uhajanje seča, kar pomembno zmanjša kvaliteto življenja. Zaradi spremembe v legi medeničnih organov lahko nastopijo težave z zaporo odtoka seča, kar oteži odvajanje in popolno izpraznitev mehurja. Ženska si mora pri odvajanju pogosto pomagati s pritiskom na ohlapno sprednjo steno. Cistokelo pogosto spremljajo okužbe sečil.
REKTOKELA
V primeru kile črevesja gre za ohlapnost in bočenje zadnje stene nožnice, čemur pravimo rektokela. V hudih primerih lahko rektokela pogleda iz vhoda nožnice navzven. Neprijetnost lahko spremlja občutek, da ženska ni popolnoma izpraznila črevesja ob odvajanju, ne more nadzirati odvajanja vetrov, lahko se pojavita tudi zaprtje ali inkontinenca za blato.
ZDRS KRNA NOŽNICE PO OPERACIJI
Lahko nastane pri ženskah, ki so v preteklosti imele odstranjeno maternico. Ker ligamenti, ki obdajajo maternico, nudijo podporo krnu nožnice, se po njeni odstranitvi vrh nožnice prične postopoma spuščati proti vhodu nožnice ter lahko v skrajnem primeru celo izpade.
Kako se s težavami spopasti
Oblika zdravljenja je odvisna od stopnje in vrste zdrsa. Pri prekomerno težkih posameznicah je pri blagih oblikah pogosto zadostna že izguba nekaj kilogramov. Mišice medeničnega dna lahko okrepimo z vajami za krepitev (opisane spodaj) ter tako zmanjšamo napredovanje zdrsa. Pri ženskah, pri katerih zaradi visokega tveganja operativni poseg ne pride v poštev, se lahko pri spuščeni maternici poslužimo silikonskih obročkov – pesarjev; le-tega ginekolog vstavi v nožnico, da maternico drži na svojem mestu.
Blage oblike cistokele lahko zdravimo z vstavitvijo elektrostimulatorjev v nožnico, v zadnjem času je priljubljeno tudi zdravljenje z laserjem, ki s fototermalnim učinkom obnavlja in izboljšuje vezivne strukture medeničnega dna. Poseg je neboleč, ne potrebuje anestezije, izvaja se ambulantno, ne povzroča krvavitev in nima večjih stranskih učinkov. Okrevanje po posegu je kratko, na žalost pa je postopek večinoma samoplačniški.
Pri težjih oblikah je edina rešitev operativno zdravljenje. V primeru izolirane cistokele se izvede tako imenovana »sprednja vaginalna plastika«, pri kateri se odlušči mehur od stene nožnice ter se ga s šivi dvigne na normalni položaj ter steno nožnice ponovno sešije. V primeru izolirane rektokele pride v poštev »zadnja vaginalna plastika«, pri kateri se od zadnje stene nožnice odlušči stena črevesja, s šivi približa mišice medeničnega dna ter ponovno sešije steno nožnice.
Pri spustu maternice ženskam, ki niso več v rodni dobi, pogosto priporočajo odstranitev maternice, medtem ko mlajšim velikokrat svetujejo dvig maternice na prvotni položaj s pomočjo šivov ali mrežic.
Pomagate si lahko tudi same
- s svojim zdravnikom se prepričajte, da zdravila, ki jih jemljete, nimajo vpliva na mehur;
- pijte veliko vode (do 2 litra dnevno) za normalno delovanje sečil, vendar se izogibajte večjim količinam tik pred spanjem;
- hodite na vodo na 3‒4 ure, tudi če vas ne tišči;
- zmanjšajte prekomerno telesno težo;
- prenehajte kaditi;
- ne uživajte pijač s kofeinom (kava, pravi čaj);
- izogibajte se alkoholu;
- redno izvajajte vaje po Keglu za krepitev mišic medeničnega dna;
Keglove vaje
S preprostimi vajami za krepitev mišic medeničnega dna, vključno z mišico zapiralko sečnega mehurja, lahko aktivno povečamo moč in vzdržljivost teh mišic ter preprečimo popuščanje medeničnega dna. Idealno bi bilo, da bi vaje izvajali že v mladosti in s tem preprečili zdrs medeničnih organov, vendar za pričetek izvajanja ni nikoli prepozno. Pri ženskah z že prisotnim zdrsom lahko s krepitvijo medeničnega dna vsaj nekoliko zaustavimo poslabšanje težav, v nekaterih primerih lahko te celo povsem izzvenijo.
Ginekolog Arnold Kegel je že leta 1948 predstavil, da je s krčenjem in sproščanjem mišic medeničnega dna mogoče pomagati pacientkam, ki imajo po porodu težave z nekontroliranim uhajanjem urina. Danes se vaje še posebej svetujejo ženskam s stresno urinsko inkontinenco ter nosečnicam in ženskam po porodu. Obenem krepitev izboljša tudi kvaliteto spolnega življenja.
Prvi korak je prepoznati prave mišice. Raziskave so pokazale, da približno trideset odstotkov žensk namesto napenjanja mišic medeničnega dna stiska ritne ali bedrne mišice, zadržuje dih ali pritiska navzdol, namesto da bi mišice stisnile in jih povlekle navznoter ter navzgor. Da bi prepoznali pravilne mišice, skušajte ustaviti curek urina med uriniranjem. Če vam uspe, ste stisnili prave mišice. Druga možnost je, da si v nožnico vstavite prst ali dva, nato skušate stisniti mišice okoli prsta. Če imate sproščene spolne odnose s partnerjem, lahko moč stiska pravih mišic preverjate tudi med spolnimi odnosi. Včasih je za prepoznavo pravih mišic potrebno vprašati ginekologa.
Vaje vselej izvajajte s praznim mehurjem. Rezultati bodo najboljši, če jih boste izvajali večkrat na dan, kar vam bo vzelo zgolj nekaj minut. Izvajate jih lahko v različnih položajih (sede, stoje ali leže). Najlažje vam bo, da jih vključite v svojo vsakodnevno rutino, kot je med umivanjem zob, vožnjo v službo, kuhanjem ali spremljanjem najljubše televizijske oddaje. Nihče ne bo videl da vaje izvajate, zato le pogumno!
Sprva stisnite mišice zgolj za nekaj sekund, nato popustite. Do naslednjega stiska počakajte toliko časa, kolikor je trajal predhodni stisk. Nič ni nenavadnega, da boste po nekaj ponovitvah že zelo utrujeni. Pomembno je, da ne obupate in stopnjujete čas stiska in število ponovitev. Zaželeno je, da uspete mišice medeničnega dna stisniti za deset sekund, naredite deset sekund premora ter vajo izvedete desetkrat.
Da boste prepričani, da istočasno ne krčite mišic trebuha, postavite drugo roko na spodnji del trebuha, tako, da ta med vajo ostaja mehek in sproščen.
Izvajanje vaj prevedite tudi v vsakodnevno prakso: stisnite mišice medeničnega dna, preden dvignete težek predmet, zakašljate ali kihnete.
Urinska inkontinenca
Ocenjujemo, da je za urin inkontinentna vsaka peta ženska po 35. letu in vsaka tretja po 55. letu starosti, s starostjo pa incidenca še narašča. Po nekaterih podatkih naj bi imelo klinično pomembno uhajanje seča kar 10 odstotkov ljudi; skoraj tri četrtine prizadetih pa ne poiščejo strokovne pomoči, saj bolezen posameznika močno psihično prizadene. Ženskam in moškim prestavlja velik socialni in higienski problem. Pogosto se posamezniki izločijo iz družbenega življenja.
Za ugotovitev tipa urinske inkontinence obiščite ginekologa ali urologa, ki vas bo napotil k ustreznemu specialistu za nadaljnje preiskave. Glede na rezultate in pogovor z vami bo specialist opredeli tip inkontinence ter odredil ustrezno zdravljenje.
Pred zdravljenjem je potrebno izključiti okužbo sečil, saj ima ta podobne klinične znake, in ugotoviti, ali posameznik jemlje zdravila, ki vplivajo na delovanje sečnega mehurja (diuretiki, antiholinergiki, sedativi, antipsihotiki …).
Stresna urinska inkontinenca
Pomeni nehoteno uhajanje kapljic seča ob kihanju, kašljanju, dvigovanju bremen ali fizični aktivnosti. Nastane zaradi oslabitve mišic medeničnega dna, ki dajejo podporo sečnemu mehurju ter mišici zapiralki, ki obdajajo sečnico. Je najpogostejša oblika inkontinence pri ženskah.
Z različnimi metodami skušamo učvrstiti predel nožnice pod sečnico, da le-ta ob pritisku ostane nad sramno kostjo. To lahko dosežemo z neoperativni metodami, kot so vaje za učvrstitev mišic medeničnega dna, vključno z mišico zapiralko sečnega mehurja, kjer aktivno povečamo moč in vzdržljivost teh mišic in tako stopnjujemo moč zapornega mehanizma sečnice ob porastu tlaka v trebuhu. Uspešni sta lahko tudi metodi elektrostimulacije z nožničnimi ali črevesnimi vložki in uporaba laserja. Če neoperativne metode ne pomagajo, je potrebna operacija, pri kateri z mrežico ali trakom podpremo sečnico.
Zdravljenje z zdravili nima večjega pomena v zdravljenju stresne inkontinence.
Urgentna urinska inkontinenca in prekomerno aktivni sečni mehur
Urgentno urinsko inkontinenco opredeljujemo kot nenadno nehoteno uhajanje seča, ki se pojavi po predhodni hudi potrebi po uriniranju brez posebnega razloga. To se najpogosteje zgodi na poti do stranišča, ob poslušanju tekoče vode med pomivanjem posode ali tuširanjem. Stanje lahko spremlja prekomerno aktivni sečni mehur, za katerega je značilno zelo pogosto uriniranje (več kot osemkrat dnevno), tudi ponoči. Mišice sečnega mehurja se krčijo tudi, ko mehur ni poln.
Za zdravljenje pride v poštev trening sečnega mehurja, pri katerem bolniki zavestno skušajo daljšati čas med posameznimi uriniranji ter tako vzpostaviti normalen ritem odvajanja. Metoda je zelo uspešna pri vztrajnih in motiviranih bolnikih.
V poštev pridejo tudi zdravljenja z zdravili, ki vplivajo na celotno vegetativno živčevje in imajo lahko številne stranske učinke. Obstajata tudi metodi bio-feedback ter funkcionalna elektrostimulacija. Potrebno se je izogibati tudi vsaki hrani, ki draži mehur (čebula, česen, močne začimbe, čaj, kava, alkohol, čokolada).
Mešana urinska inkontinenca
Mešano urinsko inkontinenco opredeljujemo kot kombinacijo stresne in urgentne urinske inkontinence. Najpogosteje se pojavlja pri starejših ženskah.
Overflow urinska inkontinenca
Overflow inkontinenca nastane, ker je sečni mehur vedno preveč poln. Seč kronično zastaja v mehurju, pritisk v mehurju pa presega pritisk na mestu mišice zapiralke. Najpogostejši vzrok je zapora sečnice (povečana prostata), poškodba hrbtenice, sladkorna bolezen, zdravila.
Kaj pa moški?
Seveda imajo tudi moški medenično dno, vendar so zaradi anatomskih razlik z ženskami namesto k zdrsom medeničnih organov nagnjeni bolj k nastanku dimeljskih kil. Urinska inkontinenca se pri moških pojavlja približno dvakrat redkeje kot pri ženskah, največkrat je povezana s hiperplazijo prostate.
Stresna urinska inkontinenca se lahko pojavi pri moških, ki so imeli kirurški poseg na urogenitalnem področju (odstranitev prostate ali sečnega mehurja), pri katerih pride do poškodbe živcev ali mišic okoli sečnice. Prisotna je pri skoraj polovici operiranih v prvem polletju po odstranitvi prostate, nato pa upade za do 15 odstotkov. Prav zaradi slednjega se po operaciji priporoča funkcionalna magnetna stimulacija mišic medeničnega dna. Vaje za krepitev medeničnega dna bodo prav tako pomagale marsikateremu moškemu z urinsko inkontinenco, vplivajo lahko na pretok krvi v spolovilo in tako podaljšujejo erekcijo ter zadržujejo ejakulacijo.
Moški bodo mišice medeničnega dna najlažje prepoznali, če stisnejo mišice blizu analni odprtini, kot bi zadrževali vetrove. Ob stisku pravih mišic, se bo penis nekoliko dvignil. Ko prepoznate pravilne mišice, začnite z rednimi vajami in jih izvajajte enako, kot so priporočila za ženske.