Zaščita kože ob zimskih aktivnostih na prostem

Marsikdo med nami se že veseli sprostitve in druženja s prijatelji ob športnih aktivnostih na snegu, kot so smučanje in tek na smučeh. Pogumnejši se bodo odpravili v visokogorje na turno smučanje in se prepustili tišini in lepotam narave.

Povsem samoumevno je, da moramo pred začetkom smučarske sezone poskrbeti za splošno telesno pripravljenost z redno telesno vadbo in ustrezno prehrano. Na primerno zaščito in nego kože, našega največjega organa, pa pogosto pozabimo.

Zaščite kože pozimi med zimskimi aktivnostmi

Mraz in veter

Mraz in veter kožo močno izsušita, saj pospešujeta transepidermalno izhlapevanje vode iz globljih tkiv telesa. Koža je pozimi običajno bolj izsušena že zaradi centralnega ogrevanja prostorov. Suha koža peče, srbi in se drobno lušči. Prav tako je bolj občutljiva za vplive iz okolice in okužbe. Lahko se tudi vname in pojavijo se ostro omejene, rdečkaste lise – t. i. zimski dermatitis (dermatitis hiemalis), o čemer smo obširneje pisali v prejšnji številki.

Za zaščito in nego kože med zimskimi aktivnostmi se torej priporočajo mastne kreme in mazila, ki obnovijo dvoslojno zaščitno lipidno plast v povrhnjici in s tem preprečijo prekomerno izhlapevanje vode iz kože in posledično izsušitev kože. Kremam so lahko dodane različne vlažilne snovi, ki vežejo vodo iz okolja, na primer ureja ali hialuronska kislina. V lekarnah je na voljo velika izbira omenjenih zaščitnih krem. Svetuje se, da se jih nanese na odkrite predele kože (predvsem obraz in roke) že pol ure pred aktivnostjo na prostem. Odsvetujejo se zaščitne kreme na vodni podlagi, saj zaradi izhlapevanja vodne komponente še dodatno izsušujejo kožo in jo dražijo. Koža lahko postane zaradi mraza pordela z bolečimi razpokami (ragadami), če je ne zaščitimo ustrezno. Osebam z občutljivo kožo se ob nizkih temperaturah in vetru odsvetujejo tudi negovalne kreme, ki vsebujejo alfahidroksi kisline (sadne kisline), ki pospešujejo luščenje povrhnjice ter kemični pilingi, ker kožo naredijo še občutljivejšo.

Tekočina in uv-zaščita

Uživati je treba dovolj tekočine. Priporočliva je tudi hrana, ki vsebuje nenasičene maščobne kisline (oljčno olje, laneno olje) ter vitamine A (korenje,buče), C (citrusi, kivi) in E (orehi), ker ugodno vplivajo na obnovo kože. Poskrbeti je treba tudi za ustnice, da se ne izsušijo in razpokajo ter vnamejo. Za zaščito in nego ustnic zadošča že običajen vazelin.

Še posebej skrbno morajo za zaščito kože med različnimi aktivnostmi na prostem pozimi poskrbeti osebe, ki imajo atopični dermatitis oziroma katerokoli drugo kožno obolenje, pri katerem je okvarjena kožna zaščitna lipidna plast. Pri športnih aktivnostih na snegu in v visokogorju je zelo pomembna tudi ustrezna zaščita pred UV-žarki, ki lahko povzročajo opekline ali trajnejše posledice na koži. Kot sončnih žarkov pozimi je sicer majhen, vendar se do 85 odstotkov sončnih žarkov odbije od belih površin. Ob kratkotrajnem izpostavljanju sončnim žarkom sicer naša koža ne bo opečena, a bodo škodljivi vplivi UV-žarkov na koži vidni čez nekaj let.

V lekarnah je na voljo precej UV-zaščitnih sredstev v obliki krem, losjonov in pršil. Športniki bodo verjetno izbrali pršila, saj se enakomerno porazdelijo po koži in se ne lepijo na dlake in oblačila. V sredogorju in visokogorju se svetuje uporaba zaščitnih sredstev s faktorjem 50 ali 50+, da je zaščita res zadovoljiva. Zaščitna sredstva je treba nanesti na nepokrite predele kože pol ure pred izpostavljanjem sončnim žarkom.

Pozorno pri ustnicah in očeh

aktinični heilitis

Zelo pomembna je tudi ustrezna zaščita ustnic pred UV-žarki ob aktivnostih na snegu v sončnem vremenu. Zaradi prevelike količine UV-žarkov se lahko vnamejo (aktinični heilitis), razpokajo, pojavijo se lahko mehurji in pozneje tudi ploščatocelični rak. Sumljiva je vsaka zatrdlina in ranica, ki se ne zaceli. Kožo obraza in vratu zaščitimo tudi z ustreznimi pokrivali. Pokrivala dobro zaščitijo tudi plešasto lasišče.

V visokogorju so v atmosferi prisotni tudi UVC-žarki sončnega spektra, ki so zelo dražeči za oči. Lahko povzročijo vnetje očesne veznice (snežna slepota) in v napredovalih primerih celo trajne posledice, zato je nujna uporaba kvalitetnih zaščitnih očal.

Ozebline in omrzline

V vlažnem, vetrovnem in hladnem vremenu se neredko pojavijo ozebline (pernio) in omrzline (congelatio), predvsem na štrlečih delih, kot so nos, uhlji, lica in brada ter prstih rok in nog. Možnost nastanka ozeblin tudi povečajo tesna oblačila, tesne nogavice in tesna obutev. Redkeje se pojavijo tudi na zadnjici in stegnih. Pogosteje se omrzline pojavijo pri otrocih, ženskah z labilnejšim krvnim obtokom in starejših osebah zaradi slabšega pretoka krvi. Koža je v primeru ozeblin pordela ali modrikasta ter otekla. Včasih so vidne tudi modrikaste bunčice in vozlički (nodusi). Prizadeta oseba lahko občuti zbadanje, srbenje ali pekoče bolečine v prizadetem predelu.

omrzlina uhlja

V primeru nastanka ozeblin se odsvetuje drgnjenje s snegom in pitje alkoholnih pijač, saj le-te širijo žile v koži in s tem povečajo oddajanje telesne toplote. Prizadeti del čim prej segrejemo z vodno kopeljo temperature 40 °C, kateri lahko dodamo blago razkužilo, kamilice ali hrastovo lubje. Temperatura vode je ustrezna, ko v vodo namočimo komolec in nas ne opeče. Ko se prizadeti del ogreje, ga nežno osušimo in pokrijemo s sterilno gazo. Svetujejo se topli napitki (npr.čaji) in suha oblačila.

ozebline

Včasih se ob ogrevanju bolečine v ozeblih predelih povečajo. V teh primerih se svetuje uporaba analgetikov. Ko temperatura kože pade pod -2 stopinji celzija se pojavijo omrzline. Glede na napredovanje in obseg poškodovanega tkiva ločimo povrhnje in globoke omrzline. V primeru povrhnjih ozeblin je koža bleda ali pordela, otekla, boleča oziroma manj občutljiva in lahko se pojavijo mehurji z bistro vsebino. Pri globokih omrzlinah se pojavijo krvavi mehurji in nekroza (odmrtje) tkiva, tako da je potrebna oskrba pri plastičnem kirurgu. Koža je lahko v primeru globokih omrzlin tudi sivkasta in trda, usnjata. Oseba ob tem prizadetega dela ne čuti.

Ozebline ob ustrezni oskrbi običajno ne zapuščajojo trajnih posledic. Tudi blažje povrhnje omrzline ne puščajo trajnejših posledic in se pozdravijo v enem do treh tednih. V nekaterih primerih postane prizadeti predel trajno občutljivejši na nizke temperature ali manj občutljiv za dotik. Verjetnost pojava ponovnih omrzlin ob ponovnem izpostavljanju nizkim temperaturam in vlagi na istem mestu je večja. Kakšen del tkiva je treba amputirati v primeru globokih omrzlin, je odvisno od globine odmrlega tkiva. Za zdravljenje ozeblin in omrzlin se priporočajo tudi sredstva, ki širijo žile (razl. vazodilatatorji). Nekatere prizadete osebe lahko kronične bolečine v pomrzlem predelu čutijo še dlje časa po ozdravitvi.

Primerna obleka in obutev

Ob načrtovanju športnih in drugih aktivnosti v hladnem in vlažnem okolju je torej treba poskrbeti tudi za topla in suha oblačila, ki naj ne bodo pretesna. Smiselno je tudi imeti rezervni par rokavic oziroma nogavic. Vlažna oblačila je treba zamenjati s suhimi, saj vlaga pospešuje nastanek poškodb kože zaradi nizkih temperatur.

Pri nekaterih osebah se ob zadrževanju na nizkih temperaturah pojavi tudi koprivnica, ki lahko precej srbi. Oseba ob tem lahko občuti mrazenje in slabše telesno počutje. Koprivnica se lahko pojavi tudi le na mestu stika s hladnim predmetom, na primer kosom ledu. Svetuje se uživanje antihistaminikov za zmanjšanje srbenja in zadrževanje v toplih prostorih.

koprivnica zaradi mraza

Če so rokavice ali nogavice dlje časa mokre, lahko koža pordi in razpoka, zaradi draženja nastane t. i. iritativni dermatitis. V tem primeru je potrebna nekajdnevna uporaba protivnetnih lokalnih sredstev, na primer kortikosteroidnih krem.

Pretesna obutev

Če je obutev pretesna, lahko zaradi pritiska med športno aktivnostjo na manjše žile pride do krvavitev v koži in v podnohtju. Nastanejo rdečerjave ali črnikaste lise, ki po videzu lahko spominjajo na maligni melanom.

Za krvavitev v podnohtje zaradi pritiska je značilno, da se lisa pomika proti prostemu robu nohta sorazmerno z rastjo nohta. Lisa tudi značilno spreminja barvo. Ob vsakem sumu na možnost nastanka malignega melanoma je potreben takojšen pregled pri zdravniku. Omenjene spremembe na koži stopal in v podnohtju se neredko pojavijo pri pohodnikih. Pri športnikih in pohodnikih se neredko pojavi krvavitev v kožo na peti (t. i. black heel), ki se lahko zamenja za maligni melanom. Ob vsakem dvomu je potreben takojšen pregled pri dermatologu.

V primeru nezračne športne obutve in vlažnih nogavic se lahko namnožijo glivice, kar se kaže z razpokano, pordelo in luščečo se kožo po stopalih. Običajno za zdravljenje zadoščajo lokalni antimikotiki.

Najbolj nežna koža

Pri zimskih športih na prostem je treba še posebej skrbno poskrbeti za otroško kožo, saj le-ta še ni povem razvila vseh obrambnih mehanizmov. Na voljo so različne zaščitne kreme in mazila za otroško kožo v lekarnah.

juvenilna ppd

Zaradi draženja kože z mokrimi rokavičkami in nogavičkami se koža majhnih otrok na blazinicah prstov rok in nog ter dlaneh in stopalih neredko vname (juvenilna palmoplantarna dermatoza), zato je treba poskrbeti, da so nogavičke in rokavičke ves čas suhe oziroma jih je treba preobleči, ko postanejo vlažne. Pordelo, luščečo se kožo dlani in stopal se pogosto zamenja z glivično okužbo, kjer je koža vneta bolj med prsti nog, in po nepotrebnem in neučinkovito zdravi z antimikotiki. Kožo je treba preventivno redno mazati z mastnimi negovalnimi kremami ali mazili, ob pojavu vnetja zaradi draženja pa zadošča kratkotrajno zdravljenje z lokalnimi kortikosteroidnimi kremami. Ob vsakem dvomu je treba obiskati dermatologa.

Povejte svoje mnenje - kometirajte