Podobno kot za druge vrste raka tudi za raka na jajčnikih velja, da lahko zgodnje odkrivanje bolezni močno poveča uspešnost zdravljenja. Tako je pomembno, da se posebna pozornost posveti t. i. rizičnim skupinam. Med njimi tudi ženskam, ki bi bile lahko že zaradi genetskih razlogov v večji nevarnosti da zbolijo za to zahrbtno boleznijo. Čeprav je rak jajčnikov bolezen, ki lahko prizadene le ženske, pa je zanimivo, da naj bi bil v mnogih primerih pravzaprav »kriv« očetov genski material. Raziskovalci so namreč pred kratkim odkrili novo gensko mutacijo, povezano z povečanim tveganjem za raka jajčnikov, ki se prenaša skupaj z očetovimi geni.
Sestre bolnic v večji nevarnosti kot njihove matere?
Raziskava je bila izvedena na inštitutu za rakava obolenja Roswell Park v Buffalu (v ameriški zvezni državi New York), ugotovitve pa so bile kasneje objavljene tudi v znanstveni reviji. Povod za raziskovanje so bili izsledki predhodnih študij. Ugotovljeno je namreč bilo, da je možnost za raka na jajčnikih precej večja pri sestrah pacientk kot pri njihovih materah. Tako so prišli do ugotovitve o posebni mutaciji, ki povečuje tveganje za omenjeno vrsto raka in ki se prenaša po očetovi sorodstveni liniji.
V določenih primerih raka jajčnikov naj bi bila kriva doslej še neznana mutacija
Raziskovalci so preučili tudi pojavljanje raka jajčnikov pri vnukinjah in njihovih babicah. Ugotovili so, da so geni, ki se prenašajo po očetovi strani, precej pogosteje krivi za zgodnji pojav bolezni – tudi po 6 let pred siceršnjim povprečjem za raka jajčnikov. Znanstveniki so se tako dokopali do ugotovitve, da je v teh primerih na delu genska mutacija, ki do zdaj še ni bila prepoznana. Ni pa jim uspelo identificirati specifičnega gena, ki ima osrednjo vlogo pri tej povezavi, zato se raziskovalci zavedajo, da bodo za natančneje razumevanje pojava potrebne nadaljnje raziskave.
Z isto mutacijo povezano tudi povečano tveganje za raka prostate pri moških
Nove ugotovitve sicer pojasnjujejo, zakaj obstajajo družine, v katerih več hčerk zboli za rakom na jajčnikih. Precej bolj verjetno kot to, da bi šlo za mutacijo genov BRCA, kot se je verjelo doslej, je, da gre za mutacijo, ki se prenaša po očetovi strani. Da bi se dokopali do gena, ki je odgovoren, bodo morali sicer raziskovalci preučiti podatke večjega števila družin. Zanimivo pri tem je sicer tudi dejstvo, da naj bi ista mutacija, ki povečuje tveganje za raka na jajčnikih pri ženskih članicah družine, povečevala nevarnost za raka prostate pri moških. Mnoge konkretne pojavitve raka, ki se morda zdijo na prvi pogled naključne oziroma nesistematične, so tako lahko v resnici »podedovane« oziroma precej bolj povezane z genetskimi dejavniki, kot smo si morda doslej predstavljali. Nove raziskave tako omogočajo boljše razumevanje teh povezav, obenem pa nakazujejo možnost za boljši sistem testiranja rizičnih skupin in hitrejše diagnosticiranje, posledično pa tudi hitrejši začetek zdravljenja.