Aronija je trajnica, ki se maja odene v lepe bele cvetove, avgusta nas razvaja z značilnimi temnimi plodovi, jeseni pa njeni listi zažarijo v rdečkastih odtenkih. A aronije ne odlikuje le vizualna lepota, temveč tudi pestra paleta zdravilnih učinkovin. Za uživanje so primerni njeni plodovi, ki so bogati z vitamini, minerali in barvilom antokian ter pripomorejo k boljšemu počutju, zagotavljajo več energije, zavirajo proces staranja in ščitijo pred negativnimi učinki prostih radikalov. Zaradi nezahtevnosti pri gojenju, številnih zdravilnih lastnosti in ne nazadnje lepega videza je aronija odlična izbira za popestritev domačih vrtičkov.
Grmovnica za Severne Amerike
Aronija je grmovnica, ki se uvršča med jagodičevje. Bujno rastoči grm zraste 1–3 metre v višino, lahko pa se oblikuje tudi v manjše drevo. V naravi aronija najpogosteje raste v vlažnih gozdovih in močvirjih, vse bolj pa jo gojijo tudi kot okrasno rastlino in za prehrano.
Njena domovina je vzhodni del Severne Amerike, kjer so jo tako kot hrano in kot zdravilo uporabljali tamkajšnji Indijanci. V Evropo so jo prenesli okrog leta 1700, glavni razlog pa naj bi bila njena lepota. Ima namreč grmičasto rast, bogato cveti, na jesen pa jo krasijo ognjeno rdeči listi.
V Evropi jo je kot sadno rastlino leta 1890 prvi začel proučevati ustanovitelj največje ruske sadjarske šole Ivan Mičurin. Pozneje so jo zaradi izredne antioksidativne sposobnosti njenih učinkovin podrobno proučevali v Sovjetski zvezi, po jedrski nesreči v Černobilu pa so jo priporočali za blaženje zdravstvenih težav, ki so bile posledica radioaktivnega sevanja.
Aronija je zelo odporna proti mrazu, saj prenaša tudi temperature, ki so za kar 40 stopinj niže od ledišča. Prav zato se je je prijelo tudi ime sibirska borovnica, v tem kontekstu pa niti ni presenetljivo, da je precej razširjena v deželah bivše Sovjetske zveze, pa tudi v Skandinaviji, na Finskem in v Avstriji.
Aronija lahko raste lahko na siromašnih tleh, odporna je tako proti mrazu kot proti suši, do živega ji ne pridejo niti bolezni ali škodljivci. Prav zaradi teh lastnosti je aronija enostavna za ekološko pridelavo.
Razmnožuje se s koreninskimi izrastki, najbolj plodne pa so od 2 do 6 let stare veje. Grmi aronije začno odganjati zgodaj spomladi, maja jih krasijo beli cvetovi, jagode pa dozorijo v avgustu. Aronija je samooplodna rastlina, najbolj pa ji ugaja sončna do polsenčna lega.
Glede na barvo plodov ločimo tri vrste aronije: črno-, rdeče- in vijoličastoplodno. Plodovi vseh treh vrst so trpkega okusa in zato sveži nekoliko težje užitni. Trpkost se kljub vsemu da omiliti – pomagajo namreč sušenje, zamrzovanje in predvsem kuhanje. Suhe plodove uporabljamo za čaj ali pa jih namočimo in uporabimo za sladice. Iz svežih plodov lahko pripravimo marmelado in sok ali pa jih, v kombinaciji s še kakšnimi sadeži, zmešamo v kaše in kreme.
Zreli plodovi – zakladnica zdravilnih snovi
Značilno temno barvo zrelim plodovom aronije daje antokian, barvilo, ki plod in seme ščiti pred UV-žarki. Omenjena snov zelo ugodno učinkuje tudi na organizem, saj slovi po svojem močnem antioksidativnem delovanju. Prav s tem pripomore k boljšemu počutju, zagotavlja več energije, zavira proces staranja in ščiti pred negativnimi učinki prostih radikalov.
Ob tem velja poudariti, da prav plodovi aronije vsebujejo največjo do zdaj izmerjeno količino antokiana v rastlinah, kar 1480 mg na 100 g svežih jagod. Prav visoka vsebnost omenjene snovi aronijo po moči antioksidativnega delovanja postavlja na prvo mesto med jagodičevjem. Temu pritrjujejo tudi številne raziskave, med drugim študija laboratorija za hranila pri ameriškem ministrstvu za kmetijstvo iz leta 2007, v kateri so dokazali, da so izmed vseh testiranih živil najmočneje antioksidativno delovali prav plodovi aronije.
Antokian je prav zaradi omenjenih lastnosti hkrati ena izmed snovi, ki jih najpogosteje dodajajo v hrano kot barvila, obenem pa ima tudi velik potencial v medicini, predvsem na področju zdravljenja raka in bolezni srca ter ožilja.
Aronija krepi in razstruplja
Poleg antokiana plodovi aronije vsebujejo tudi biofenole, ki pospešujejo celjenje ran, odstranjujejo strupene snovi iz telesa, zmanjšujejo vnetja, uravnavajo krvni tlak in večajo elastičnost ožilja. Aronijini plodovi slovijo tudi po vsebnosti karotenov, ki prav tako ščitijo celice pred poškodbami, poleg tega pa preprečujejo nastanek sive mrene in ščitijo kožo pred sončnimi opeklinami.
Zreli plodovi aronije so obenem tudi prava vitaminska bomba! Vsebujejo namreč znatne količine vitaminov A, C in E, vitamine skupine B ter celo vitamin P, ki v organizmu skrbi za absorpcijo vitamina C. Aronijini plodovi so tudi prava zakladnica mineralov, saj vsebujejo kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod in fosfor.
Pestra bera zdravilnih učinkov aronije
Aronije se sloves rastline s skoraj neštetimi zdravilnimi učinki ne drži zaman, saj je odlično naravno zdravilo za lajšaje cele vrste težav. Aronija izboljšuje cirkulacijo krvi v krvnih žilah glave in s tem pomaga pri glavobolu ter migreni. Pospešuje tudi delovanje ščitnice, tako da izboljšuje in regulira izločanje njenih hormonov. Aronija brani pred rakavimi obolenji, saj njeno uživanje preprečuje tvorbo prostih radikalov, degeneracijo zdravih celic v organizmu in krvni plazmi, blagodejno pa vpliva tudi na organizem, ki je bil izpostavljen kemoterapiji ter obsevanju.
Aronija pomaga tudi srcu in ožilju, saj čisti kri, pospešuje njeno cirkulacijo, zmanjšuje krvni tlak in količino sladkorja v krvi ter pomaga pri arteriosklerozi in vnetjih ven. Blagodejno vpliva tudi na prebavila, saj zmanjšuje krče in bolečine v želodcu, umirja vnetje sluznice črevesja ter zaustavlja diarejo. Aronija pospešuje tudi delovanje jeter in pomaga pri odpravljanju s tem organom povezanih bolezni.
Uživanje aronijinih plodov pomaga tudi k mladostnemu videzu. Tanini, flavonoidi in vitamina C ter E namreč upočasnjujejo proces staranja, koži pa dajejo večjo elastičnost in zmanjšujejo gube.
Če se številnim ugodnim učinkom navkljub za gojenje aronije iz takih ali drugačnih razlogov ne odločimo, je na tržišču še vedno na voljo široka paleta izdelkov iz njenih plodov. Na prodajnih policah tako lahko najdemo vse – od marmelad, džemov, sokov in vitaminskih napitkov do prehranskih dopolnil ter izdelkov za nego kože.