Število obolelih za sivo mreno se z daljšanjem življenjske dobe in z onesnaženjem okolja veča, nam je povedal oftalmolog prim. dr. Vladimir Pfeifer, dr. med. V Sloveniji zaradi sive mrene operirajo približno 15 tisoč oči na leto. Razvoj operativnih tehnik in izboljšave kakovosti materialov umetnih leč so pripomogli, da se v tujini vse več ljudi odloča za tako operacijo (menjavo očesne leče) tudi ob drugih težavah z vidom.
Kakšni so simptomi sive mrene?
O sivi mreni ali katarakti govorimo, kadar s staranjem postane naša očesna leča motna in zato vidimo megleno ali neostro. Ko se simptomi sive mrene oziroma pojav stopnjuje, nam lahko slab vid tudi močno oteži življenje, saj si tudi z očali ne moremo pomagati. Siva mrena je eden najpogostejših vzrokov motnje vida pri odraslih osebah, po 65. letu jih ima z njo težave že polovica.
Prim. dr. Vladimir Pfeifer. dr. med., z ljubljanske Očesne klinike razlaga, da do zamotnitve očesne leče pride iz različnih vzrokov: “Najpogostejša sta starost in spremenjena presnova v leči. Seveda pa na nastanek vplivajo tudi nezdravo življenje, slaba prehrana, kajenje in nekatere bolezni.” Kot je povedal, je operacija za zdaj edini način zdravljenja, zdravila z antioksidantnim učinkom lahko razvoj ali nastanek sive mrene le upočasnijo.
Operacija sive mrene
Pri operaciji sive mrene naravno očesno lečo zamenjajo z umetno. “S tako operacijo lahko poleg sive mrene zdravimo tudi refraktivne očesne napake, kot so kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem in starovidnost oziroma presbiopijo. Odstranimo lahko tudi optične napake sicer prozorne leče,” pojasnjuje strokovnjak za refraktivno kirurgijo. Dodaja, da se starostna meja operiranih zaradi sive mrene znižuje: “Za operativni poseg se odločamo pri boljšem vidu kot pred leti in osebe pridejo tudi prej na vrsto za operacijo drugega očesa. S tem se kakovost njihovega življenja močno izboljša. Čakalna doba se je v zadnjem času zelo skrajšala, saj je Ministrstvo za zdravje za te operacije namenilo več sredstev. Sedaj je čakalna doba v Ljubljani za poseg, ki ga krije zavarovanje, manj kot leto dni in se še krajša.” Krajša je tudi drugod po Sloveniji, vendar je priporočljivo, da se pred takim operativnim posegom dobro pozanimate, kako bo ta potekal in kakšne leče in postopek operacije bodo uporabili, saj je od tega odvisen čas pooperativne rehabilitacije in kakovost vida.
Siva mrena – Vid slabi počasi
Res je tudi, kot pravi prim. dr. Pfeifer, da se zaradi sive mrene vid slabša počasi. Nikoli se ne poslabša v trenutku ali enem dnevu. Nekateri slabšanja na enem očesu ne opazijo takoj: “Zgodi se, da oseba na pregledu zakrije eno oko in ugotovi, da na drugo ne vidi. Vendar je to mogoče le, če takega preizkusa ni naredila že vsaj leto ali več. Običajno se skali leča na enem očesu prej ali hitreje kot na drugem, je pa možno, da se na obeh očesih razvija hkrati.” Slednjega seveda ne moremo spregledati.
Novosti izboljšujejo vid
Operacijska tehnika in kakovost materialov se nenehno izboljšujeta. Prim. dr. Vladimir Pfeifer, dr. med.: “Posebna pozornost je v zadnjih letih usmerjena v kakovost optike umetnih leč, ki jih vstavljamo v oči, da nadomestimo skaljeno lečo. Kot novost prihajajo v okulistiko asferične leče z optiko, ki na obrobju lomi manj kot v središču, tako da se žarki iz središča in obrobja optike združijo v istem žarišču. Torej asferične leče zmanjšajo sferično aberacijo očesa, pri kateri zaradi kroglaste oblike leča robne žarke lomi močneje kot središčne. Menim, da bodo asferične umetne očesne leče kmalu povsem zamenjale sferične, čeprav smo do pred kratkim pri operaciji sive mrene uporabljali samo slednje. Kot vemo, so v vseh kakovostnih optičnih sistemih, kot so fotoaparati, mikroskopi, teleskopi in podobno, vgrajene asferične leče, ki zelo izboljšajo kakovost slike.
Enako izboljšavo kakovosti vida lahko dobimo pri človeku.” Pojasnjuje, da je tako izboljšanje najbolj očitno ob slabši vidljivosti (mrak, tema, slabši kontrast), ko je dober vid zelo pomemben že zaradi varnosti, da se ne poškodujemo, pademo v temi in po stopnicah ali imamo prometno nesrečo (pri nočni vožnji). “S tako lečo pri vožnji z avtomobilom pešca opazimo prej kot z navadno sferično lečo, kar prispeva k večji varnosti.” Na ljubljanski Očesni kliniki na željo bolnika ali na predlog kirurga že lahko vstavljajo asferične leče, ki izboljšajo kakovost vida. Leče ni potrebno doplačati, operacijo v celoti pokrije zavarovalnica. Število pa je omejeno, saj je bilo na razpisu Kliničnega centra oziroma Očesne klinike kupljenih zelo malo asferičnih leč, ker so nekoliko dražje od sferičnih. Pri vstavitvi asferične ali sferične leče pa oseba po operaciji lahko še vedno potrebuje očala, najpogosteje za branje in bližinsko delo, ker take leče omogočajo gledanje na eno samo žariščno razdaljo.
Kot velik korak naprej v izboljšanju kakovosti življenja prim. dr. Pfeifer zato navaja uporabo bifokalih očesnih leč, s katerimi vidimo ostro na daleč in blizu brez uporabe očal. Večino vsakdanjega dela lahko opravimo brez očal in velik odstotek operiranih potem očal ne uporablja nikoli. “Prva generacija so bile refraktivne (glede na način lomljenja svetlobe), druga difraktivne in tretja refraktivno-difraktivne očesne leče, ki dajejo najboljši vid. Če imajo take leče še asferično optiko, dosežemo najboljšo kakovost slike.”
Rešitev tudi za dioptrijo
“Nove intraokularne leče so eden zadnjih velikih napredkov v kirurgiji očesne leče, ki ni pomemben le za operacije sive mrene, ” poudarja prim. dr. Pfeifer. Tudi očesno lečo, ki je povsem prozorna, lahko zamenjajo z umetno: “Za tak način operacije se odločimo pri ljudeh z refrakcijskimi napakami (kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem), ko jim začne slabeti vid na bližino, kar se pojavi pri vseh ljudeh po štiridesetem letu starosti. Na tak način jim lahko izboljšamo kakovost življenja.” S kandidati opravijo poseben pogovor, preden se skupaj odločijo za poseg. V tem primeru je poseg samoplačniški. Pred tem so potrebne nekatere dodatne preiskave in posebne meritve: “V tujini, na primer v Združenih državah Amerike in Nemčiji, se veliko ljudi, ki nimajo sive mrene, odloči za operacijo, da jim potem ni potrebno nositi očal.”
Prim. dr. Pfeifer opozarja tudi, da je operacija sive mrene z vstavitvijo bifokalne (za blizu in daleč) leče za sedaj v Sloveniji samoplačniški poseg in stane okoli 300.000 tolarjev. Zanj tudi ne moremo doplačati, kot je to mogoče v Nemčiji, Združenih državah Amerike ali drugje. “Če bi zavarovalnica plačala operacijo odstranitve leče, bi lahko oseba doplačala samo za kakovostnejšo lečo, kar bi zneslo namesto 300.000 okoli 160.000 tolarjev, vendar to v Sloveniji še ni možno.
Vse manjši rezi pri operaciji
Drugi veliki napredek v operaciji očesne leče je v sami operativni tehniki. Prim. dr. Pfeifer pojasnjuje, da so na začetku sivo mreno odstranjevali skozi 12 milimetrski rez, danes zadošča že 1,4 milimetrski.
Najprej so z uvedbo tako imenovane klasične metode ali ekstrakapsularne operacije sive mrene rez zmanjšali na devet milimetrov, pri čemer je v očesu ostala le lečna ovojnica, ostale dele so odstranili. Z uvedbo fakoemulzifikacije so začeli uporabljati še manjši, 2,5 do 3,2 milimetrski rez, saj pri njej dele, ki jih odstranijo iz očesa, utekočinijo, razbijejo in zdrobijo na male delce s pomočjo ultrazvočne sonde, nato pa v ovojnico vstavijo umetno očesno lečo. Prim. dr. Vladimir Pfeifer, dr. med., se spominja, kako so najsodobnejšo napravo med prvimi na svetu dobili tudi v Sloveniji: “Prvo napravo za fakoemulzifikacijo je Očesni kliniki podaril soizumitelj metode gospod Banko, ki je naprave začel proizvajati v Združenih državah Amerike, po rodu pa je Slovenec. Leta 1989 sem jo sam ročno prinesel iz ZDA v Slovenijo.”
Tehnika je nato še napredovala. “Danes s pomočjo novejših naprav na Očesni kliniki in v Očesnem kirurškem centru, kjer operiram, že uporabljamo mikroincizijsko tehniko operacije očesne leče (MICS), kjer skozi 1,3 milimetrski rez odstranimo lečo in skozi 1,4 milimetrskega vstavimo novo.” Vprašali smo ga, kako je to sploh mogoče, in pojasnil je, da je tehnika zelo zahtevna : “Za operacijo potrebujem povsem druge inštrumente in posebne leče. Te se s posebno tehniko zvijejo in vsadijo (implantirajo) z za to pripravljenim injektorjem v oko. Te leče so sicer enako velike in imajo optiko enake velikosti kot običajne. Obstajajo monofokalne ali bifokalne, za gledanje na daleč in blizu. Seveda ni potrebno razlagati, da manjša velikost rane pomeni manjšo travmo, hitrejše zdravljenje, krajšo rehabilitacijo in manjše pooperativne spremembe na roženici (kirurško inducirani astigmatizem, velikost rane, ki se mora zaceliti).”
Okrevanje po operaciji sive mrene
Operacija sive mrene praviloma ne traja več kot 10 do 20 minut v lokalni anesteziji, večinoma pa lahko osebe že takoj po njej zapustijo bolnišnico. Vid je sprva lahko še moten, a se praviloma uredi v nekaj urah do nekaj dnevih po operaciji. Ostrina vida po operaciji je odvisna tudi od tega, ali so ostali deli očesa zdravi. “Operacija je ena najbolj varnih in z najmanjšim številom zapletov. Možni pa so seveda številni, tudi izguba vida zaradi okužbe ali krvavitve.”
Dr. Pfeifer dodaja še, da “operacija sive mrene ni nujen poseg. Naredimo ga pri vsakem, ki to želi in če ob preiskavah ugotovimo, da je mogoče na ta način njegov vid izboljšati. Če je mrežnica ali vidni živec okvarjen zaradi glavkoma ali starostne degeneracije rumene pege, vidna ostrina po operaciji ni taka, kot bi si jo bolnik želel. O tem se z njim pogovorimo že pred operacijo, da so pričakovanja sorazmerna stanju očesa. Včasih se za operacijo ne odločimo, ker menimo, da vida ne bo izboljšala. Včasih stanja na mrežnici ne moremo videti zaradi preveč motne leče, takrat izida ne moremo napovedati. Seveda si sive mrene nihče ne želi. Morda na manjšo verjetnost njenega nastanka lahko vplivamo z zdravim načinom življenja, zdravo prehrano in izogibanjem stresu. V nekaterih raziskavah so dokazali, da pomagajo tudi nekateri antioksidanti, vitamini in rudnine.”