Kortikosteroidi: so takšna zdravila res bavbav?

Kortikosteroidi oziroma kortikosteroidna zdravila so še vedno med najpogosteje predpisanimi zdravilnimi učinkovinami v dermatologiji. Zaradi nekritične in prekomerne uporabe v preteklosti, tudi v primerih, ko za njihovo uporabo ni bilo indikacij, so se razvili številni neželeni učinki in posledično tako imenovana kortikofobija, neutemeljen strah pred uporabo kortikosteroidov, tudi kadar predstavljajo zdravilo prvega izbora pri zdravljenju različnih kožnih bolezni. Bolniki, predvsem mame majhnih otrok, ne želijo uporabljati predpisanih kortikosteroidnih zdravil, tako da je zdravljenje neredko neučinkovito in dolgotrajno.

Kortikosteroidi
Kortikosteroidna zdravila vedno nanašamo le na vneto kožo.

Kortikosteroidna zdravila se lahko uporabljajo le pod nadzorom zdravnika in nikakor ne sodijo med zdravila za samozdravljenje. Prav tako naj se uporabljajo kar čim krajši čas. Lahko se uporabljajo tudi intermitentno, denimo vsak drugi dan.

Kaj so kortikosteroidi?

Kortikosteroidi so skupina steroidnih hormonov, ki se v telesu tvorijo v nadledvični žlezi in so soudeleženi v številnih fizioloških procesih. Za zdravljenje kožnih bolezni so jih začeli uporabljati leta 1952, ko so uporabili hidrokortizon v kremi za zdravljenje ekcematoidnega dermatitisa. Danes se lahko uporabljajo za lokalno zdravljenje v obliki krem, mazil in losjonov ter za sistemsko zdravljenje v obliki tablet in injekcij, kadar lokalno zdravljenje ne zadošča.

V dermatologiji izkoriščamo predvsem njihovo protivnetno in imunosupresivno delovanje oziroma njihovo sposobnost zaviranja imunskega odgovora. Poleg tega kortikosteroidi zavirajo sintezo kolagena in vplivajo na mastocite – celice, ki so soudeležene pri preobčutljivostnih reakcijah oziroma alergijah. Delujejo tudi na krvne žile v koži.

Po Evropski klasifikaciji lokalna kortikosteroidna zdravila delimo v 4 skupine:

  • kortikosteroidi z blagim učinkom (I) na primer hidrokortizon,
  • kortikosteroidi z zmernim učinkom (II) na primer alklometazon,
  • kortikosteroidi z močnim učinkom (III) na primer betametazon,
  • kortikosteroidi z zelo močnim učinkom (IV), na primer clobetazol propionat.

Lokalnih kortikosteroidov z zelo močnim delovanjem iz zadnje skupine ni na voljo v Sloveniji.

Kortikosteroidi mazilo
Kortikosteroidne kreme in mazila nanašamo na vneto kožo enkrat, največ dvakrat dnevno, saj se kopičijo v roženi plasti povrhnjice. Količina kortikosteroidne kreme ali mazila, ki ga iztisnemo na konico prsta (približno 0,5 g) običajno zadošča za površino dveh dlani vnete kože.

Kakšne so neželene učinke imajo kortikosteroidi

Neželeni učinki se običajno razvijejo zaradi dolgotrajne uporabe močnejših kortikosteroidov, zato naj bi jih tudi uporabljali čim krajši čas.

Najpogostejši neželeni učinki po dolgotrajnejši uporabi so atrofija oziroma tanjšanje kože, pojav razširjenih žilic oziroma teleangiektazij, spremembe v pigmentaciji kože, strije in povečana poraščenost. Lahko se pojavijo tudi krvavitve v kožo, tako imenovana steroidna purpura.

Poleg tega kortikosteroidi upočasnjujejo celjenje ran in povečajo dovzetnost za okužbe. Povzročijo lahko nastanek aken (tako imenovane steroidne akne) in rozaceje ali rdečice (tako imenovana steroidna rozaceja) ali perioralni dermatitis, ki se kaže z vnetjem kože in drobnimi bunčicami po bradi, koži okoli ust in nosu.

Neredko se perioralni dermatitis pojavi pri osebah, ki inhalirajo kortikosteroidne pripravke zaradi astme ali drugih pljučnih bolezni. Svetuje se, da se po vsaki inhalaciji obriše koža z olivnim ali mandljevim oljem, da se prepreči nastanek perioralnega dermatitisa. Opisane kožne spremembe se lahko pojavijo tudi ob zdravljenju drugih kožnih bolezni z lokalnimi kortikosteroidnimi zdravili.

Previdno!

Nepravilna in neutemeljena uporaba lokalnih kortikosteroidnih pripravkov lahko tudi spremeni sam videz kožne bolezni, zato je težje predpisati ustrezno zdravljenje.

Posebna previdnost je potrebna pri uporabi lokalnih kortikosteroidnih zdravil na obrazu, kjer naj bi se uporabljali le šibkejši kortikosteroidni pripravki in le nekaj dni. Večja kot je moč delovanja, večja je tudi možnost stranskih učinkov. Ob daljši uporabi kortikosteroidnih pripravkov na vekah in na koži okoli oči se lahko razvije povišan intraokularni pritisk oziroma glavkom in zamotnitev očesne leče oziroma katarakta, zato naj se uporabljajo le nekaj dni do umiritve vnetja.

Večja previdnost je potrebna tudi pri uporabi lokalnih kortikosteroidnih pripravkov v predelu kožnih gub (na primer ob vnetju kože v pazduhah ali dimljah zaradi drgnjenja), saj je koža v tem predelu tanjša, kožne gube pa predstavljajo okluzijo, zato je vpijanje zdravilnih učinkovin bistveno večje in s tem tudi možnost nastanka stranskih učinkov.

Otrok dermatitis

Uporaba pri otrocih

Še posebej previdno je treba uporabljati lokalne kortikosteroidne pripravke pri majhnih otrocih, pri katerih koža še ni povsem razvita in je možnost večjega vpijanja in razvoja sistemskih stranskih učinkov (zatiranje delovanja nadledvične žleze in zaostajanja v rasti). Pri odraslih osebah ob pravilni kratkotrajni uporabi lokalnih kortikosteroidov do 3–4 tedne ni pričakovati razvoja sistemskih stranskih učinkov, saj se skozi povrhnjico v krvni obtok vpije do približno enega odstotka kortikosteroidov. Koža se običajno obnovi po približno štirih tednih po prenehanju uporabe lokalnih kortikosteroidnih učinkovin.

Pri majhnih otrocih se uporabljajo le kortikosteroidni pripravki s šibkejšim delovanjem, kadar je prisotno izrazitejše vnetje in srbež kože. Posebna previdnost je potrebna tudi pri nanašanju lokalnih kortikosteroidnih pripravkov na kožo pod plenico (na primer ob izrazitejšem pleničnem izpuščaju), saj plenice predstavljajo okluzijo in s tem povečujejo prehajanje zdravilnih učinkovin v kožo.

V preteklosti so se zaradi predolge uporabe premočnih kortikosteroidnih pripravkov na koži majhnih otrok pod plenico neredko pojavili granulomi v obliki pordelih vozlov na koži pod plenico (tako imenovani glutealni granulomi). Danes jih skoraj ne vidimo več zaradi smotrnejše in previdnejše uporabe kortikosteroidnih pripravkov pri majhnih otrocih.

V nosečnosti se uporabljajo le kortikosteroidni pripravki s šibkejšim delovanjem, čim krajši čas ter v primeru izrazitejšega vnetja kože in izrazitejšega srbenja.

Pravilna uporaba – varno zdravilo

Lokalnih kortikosteroidnih zdravil nikoli ne nanašamo na predele različnih okužb (na primer bakterijskih in glivičnih okužb ter herpesa). Kontraindicirani so tudi v primeru rozaceje, saj lahko ob dolgotrajni uporabi na obrazu celo sprožijo nastanek rozaceje (tako imenovana steroidna rozaceja ali rdečica).

Ob pravilni uporabi pod nadzorom zdravnika predstavljajo lokalni kortikosteroidi varno in učinkovito zdravilo in je strah pred razvojem neželenih stranskih učinkov odveč. Vedno uporabljamo najšibkejše kortikosteroidno zdravilo, ki še učinkuje.

Lokalna kortikosteroidna zdravila uporabljamo za zdravljenje luskavice, atopičnega dermatitisa, različnih ekcemov ter drugih preobčutljivostnih reakcij na koži, za zdravljenje različnih oblik plešavosti in različnih vnetnih dermatoz, ki povzročajo izrazitejše srbenje.

V nekaterih primerih je potrebno zdravljenje s sistemskimi kortikosteroidi. Ob dolgotrajnejšem zdravljenju se poleg že opisanih stranskih učinkov lahko pojavijo razjede na želodcu, osteoporoza, motnje razpoloženja, povišanje krvnega sladkorja in krvnega tlaka ter prerazporeditev telesnega maščevja oziroma tako imenovani Cushingov sindrom. Za zaščito želodčne sluznice predpišemo ustrezna zdravila in odsvetuje se sočasno uživanje aspirina. Prav tako se poskrbi za preventivo osteoporoze in skrbno spremlja vrednosti krvnega sladkorja in krvnega tlaka.

Steroidne akne
Steroidne akne

Zdravnikova navodila

Po nagli ukinitvi dolgotrajnejšega zdravljenja se lahko pojavi tako imenovani odtegnitveni sindrom s slabim počutjem, bolečinah v mišicah in sklepih ter povišano telesno temperaturo, zato dolgotrajnejše zdravljenje s sistemskimi kortikosteroidi vedno ukinjamo počasi in postopoma.

V primeru, da zdravnik predpiše kortikosteroidno zdravilo za krajši čas, je torej strah pred razvojem resnejših in trajnejših stranskih učinkov odveč. Vedno je treba dosledno slediti zdravnikovim navodilom. Nekatere kožne bolezni se namreč lahko hitro in učinkovito pozdravijo in umirijo le s pomočjo lokalnih ali sistemskih kortikosteroidnih zdravil.

Nikoli jih ne smemo uporabljati brez zdravnikovih navodil, če so nam na primer ostala od zdravljenja kožnega obolenja v preteklosti, saj gre lahko za različno kožno obolenje.

Perioralni dermatitis
Perioralni dermatitis po inhalaciji kortikosteroidov.

Preberite tudi: Luskavica – kožna bolezen, ki ni nalezljiva