Ste se tudi sami že kdaj spraševali, če je laserska operacija dioptrije oziroma operativna korekcija dioptrije tudi za vas? Nenehno iskanje očal in večno zarošena stekla. Nerodno vstavljanje kontaktnih leč ter občutljive, suhe in razdražene oči. Utrujenost zaradi naprezanja, da bi videli, moteči svetlobni odsevi med vožnjo avtomobila, neprijetno bleščanje računalniškega zaslona … Je tudi vam vse to znano?
S slabim vidom in naprezanjem so mnogokrat povezani razni glavoboli in utrujenost. Predvsem pri mlajših se zaradi pogostih zmerljivk v šoli pojavlja tudi pomanjkanje samozavesti. Očala so lahko tudi zoprna ovira med športnimi aktivnostmi, saj se ob potenju hitro zarosijo, obenem pa jih lahko zaradi nepazljivosti zlahka poškodujemo in si naprtimo nepotrebne stroške. Po drugi strani se s kontaktnimi lečami rešimo tovrstnih težav, je pa samo vstavljanje lahko nekoliko nerodno pa tudi neprijetno. Ob predolgem nošenju neprijetno dražijo naše oči, moramo pa jih tudi redno menjati, kar pomeni – redno kupovati nove.
Laserska operacija dioptrije ni zahteven poseg
Zagotovo je vsakdo, ki mu slab vid otežuje vsakdanje življenje, že kdaj pomislil na lasersko odpravo dioptrije. Ne le da lahko operacija vrne oster vid, obenem se s tem posegom znebimo mnogih tegob, kot so nenehno iskanje očal, vsakodnevno zbujanje v vedno meglena jutra, nerodno vstavljanje kontaktnih leč … Veliko očalarjev se kljub mnogim prednostim še vedno ne upa odločiti za ta veliki korak. »Zagotovo boli!«, »Nimam časa za okrevanje!« in »Tega si ne morem privoščiti!« so izgovori, ki jih je zagotovo izgovoril vsak, ki za zdaj zgolj sanjari o sokoljem vidu. Da bi razjasnili nekaj nejasnosti, v nadaljevanju skupaj z dr. Mikek odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja o laserski operaciji dioptrije.
Kako sploh pride do okvare vida?
Specialistka oftalmologije, dr. Kristina Mikek, pojasni, da lahko na slab vid vpliva mnogo različnih dejavnikov. »Lahko je kriva kakšna bolezenska sprememba od rojstva in se vid zaradi tega ni razvil ali pa je krivec samo dioptrija in se vid ni razvil zaradi te. V starosti na slab vid vpliva kar veliko bolezni, najpogostejši sta zagotovo siva mrena in starostna degeneracija rumene pege.«
Če imamo v mislih le dioptrijo, je odgovor malce drugačen. »Pojavi se lahko že ob rojstvu ali pa se začne izražati šele v šolski oz. najstniški dobi, ko običajno začne še naraščati. Stabilizira se nekako okrog 20. leta, seveda pa to ni pravilo.« Kratkovidnost ali minus dioptrija je ena najpogostejših težav z vidom. Na drugi strani imamo daljnovidnost ali plus dioptrijo, starostna daljnovidnost pa je pogosta tegoba staranja, na katero vpliva izguba prožnosti leče v očesu, kar se običajno začne dogajati po 40. letu starosti.
Kdaj se odločiti za operacijo dioptrije in kako se nanjo pripraviti?
»Za operacijo se odločamo, ko je dioptrija stabilna in se ne spreminja. Poleg tega mora biti pacient seveda zdrav. Najnižja starost za operacijo dioptrije je okrog 20. leta, zgornje starostne omejitve pa ni,« pojasni dr. Mikek. Pomembno je, da pacient nima kakšnih hudih pridruženih bolezni, očesno ozadje mora biti zdravo. Da bi ugotovili, če smo primeren kandidat za operacijo, sta potrebna temeljit pregled in posvet z zdravnikom. Pregled in pogovor sta izjemno pomembna! »Pacientu se predstavi, kakšne so možnosti, prav tako ga seznanimo s tem, kakšna so lahko pričakovanja po operaciji. Že na tem mestu se pogovorimo tudi o poteku in dolžini obdobja okrevanja po operaciji.« Obstajajo različne tehnike. Pri nekaterih se lahko pacient že naslednji dan vrne k svojim vsakodnevnim opravkom, pri drugih pa je okrevanje nekoliko daljše, vsaj od nekaj dni pa vse do enega tedna.
Za katero operacijo se odločiti? V čem se med seboj razlikujejo?
Obstaja več različnih načinov, s katerimi vam lahko dobro usposobljeni zdravniki povrnejo dober in oster vid. »Pri operacijah dioptrije ločimo med laserskimi operacijami, ki jih opravljamo predvsem pri mladih, in operacijami dioptrije z lečo, ki pridejo v poštev pri zelo visoki dioptriji, tanki roženici ali pri ljudeh po 40. letu starosti. V tem času se namreč pojavi že starostna daljnovidnost in se običajno odločimo za tako vrsto operacije, da rešimo dioptrijo za daljavo in za bližino.« Tudi same tehnike laserske korekcije dioptrije se med seboj razlikujejo. V vsakem primeru je ključnega pomena posvet med zdravnikom in pacientom. Že takrat se določi, katera operacija je za posameznika najprimernejša.
Velja omeniti, da se lahko izbira tehnologije in metod razlikuje od klinike do klinike, prav tako pa je težko najti enoznačni odgovor, kaj je za koga primerno. Če razmišljate o laserski operaciji dioptrije, vam svetujemo, da obiščete izbranega zdravnika in se z njim pogovorite o svojih možnostih.
Kako poteka celoten postopek odprave dioptrije
Po prvem posvetu, na katerem se zdravnik in pacient pogovorita o vseh možnostih, ter pred samo operacijo pacienta čaka še nekoliko daljši predoperativen pregled. Izbrani oftalmolog temeljito pregleda pacientove oči in očesno ozadje. Opravijo se tudi meritve, potrebne za izvedbo posega. Zdravnik oceni, katera metoda je najprimernejša, in pacientu predstavi celoten potek operacije.
Vse operacije za odstranitev dioptrije so povsem neboleče in kratke. »Laserske operacije trajajo okrog 10 minut za oko, operacije dioptrije z lečo pa od 15 do 20 minut oz. največ do pol ure za oko.« Vsak poseg poteka v topični oz. kapljični anesteziji. Med lasersko operacijo laserski žarek v zgolj nekaj sekundah preoblikuje roženico. Med operacijo dioptrije z lečo se v majhno zarezo v očesu vstavi nova leča. »Ker gre za medicinski poseg, so seveda tudi tukaj možni zapleti. O vsem tem se pogovorimo na pregledu pred operacijo. Sama pravim, da če na pregledu ne ugotovimo nekih posebnosti, mora biti tudi med operacijo vse v redu,« pove dr. Mikek.
Po posegu pacient prejme vsa potrebna navodila, za katera je seveda izvedel že pred operacijo, prav tako pa dobi tudi potrebna zdravila – kapljice. Po operaciji je zelo pomembno tudi dajanje umetnih solz. Nekaj časa se je treba izogibati daljšemu branju ter televizijskim in računalniškim zaslonom. Možni so tudi občutljivost za močnejšo svetlobo, suhost očesa ali solzenje. Posegu sledijo tudi kontrolni pregledi.
Je odprava dioptrije z operacijo trajna? Se lahko dioptrija vrne?
Odprava dioptrije je trajna, a se lahko v nekaterih primerih tudi vrne. »Še posebno takrat, ko pred operacijo ni bila stabilna. Ravno zato je pomembno, da se stabilnost dioptrije s pregledi preveri in da se ne operira premladih pacientov.« Če se dioptrija po operaciji ponovno pojavi, jo je mogoče dodatno korigirati. »Tako lahko človek spet dobro vidi brez očal, vendar seveda po opravljenih preiskavah in pregledu ter če menimo, da je ponovno korigiranje z medicinskega stališča varno.«
Za konec se obregnimo še ob naslednje: laserska operacija dioptrije se na prvi pogled morda zdi precejšen finančni zalogaj, vendar je obenem tudi naložba za vse življenje. Oči so ogledalo duše in naše okno v svet okoli nas. Zakaj bi pustili strahu, da nas ovira pri tem, da bi ga videli v vsej svoji lepoti?