Ko se pri otroku pojavi bolečina v trebušnem predelu, ki jo lahko spremljajo še slabosti, bruhanje in driska ter morda kri na blatu, je pogosto prva misel staršev, da so se pojavile prebavne težave. Vendar pa je situacija lahko veliko bolj resna in obenem zahteva tudi resnejše ukrepe.
Gastroenterološke težave se pri otrocih pojavljajo iz različnih vzrokov in tudi stopnje resnosti so ob tem različne, kakor je v pogovoru opisala pediatrinja Ksenija Kozorog, dr. med., spec. pediatrije, ki zadnje desetletje dela v Zdravstvenem domu Sevnica. Poklicno pot je začela v Splošni bolnišnici Celje, na anesteziji, a življenje se je obrnilo tako, da je po štirih letih pristala v šolskem dispanzerju v Velenju in ob tem redno delala še v velenjski NMP (nujni medicinski pomoči). Nato se je za kratek čas preselila v Radeče, kjer je poleg rednega dela prevzela tudi delo v Prevzgojnem domu. Nadalje jo je pot zanesla na celjski otroški oddelek in od tam v porodnišnico, kjer občasno dela še danes.
Da bo Kozorogova, ki ima za seboj skoraj 40 let delovnih strokovnih let v zdravstvu, prava sogovornica na temo gastroenteroloških težav pri otrocih, je bilo nesporno jasno, ko je razkrila, da je med opravljanjem zdravniškega poklica na celjski pediatriji prevzela gastroenterološko ambulanto. Ves čas je bila tesno povezana z otroki in starši, ves čas vpeta v dežurstva na urgenci, obenem pa tudi v ambulantno delo v Šmartnem ob Paki. Vsak kraj, vsako delovno mesto mi je prineslo dodatno znanje in mi predstavljalo dodaten izziv, na čisto vsako obdobje imam nepozabne spomine. 37 let delam kot zdravnica in nikoli mi ni bilo žal, da sem to, kar sem, čeprav je bilo vmes ogromno odrekanja, veliko žalosti, veliko neizpolnjenih želja.
Zakaj tokrat več besed v uvodu namenjenih sogovornici sami kot pa temi, o kateri bova govorili?
Ker je Ksenija Kozorog prejela naziv moja pediatrinja 2019, ki pomeni ogromno priznanje vsemu njenemu dosedanjemu delu in si s tega vidika – ker je bilo njeno delo širše prepoznano ne kot le dobro, pač pa kot odlično – to tudi zasluži. Zdaj pa k naši temi: gastroenterološke težave pri otrocih!
Na kaj moramo biti pozorni
Da se nekaj bolezenskega dogaja v otrokovem črevesju, nakažejo prvi opozorilni znaki, ki običajno vodijo do namenskega obiska zdravnika. »Prebavne težave, med katerimi so najpogostejše bolečine v trebuhu, so zelo pogost pojav v ambulantah pediatrije, družinske ali splošne medicine, prav tako tudi v ambulantah nujne medicinske pomoči. Poleg bolečine v trebuhu se lahko pojavljajo tudi slabosti, bruhanje, driska, kri na blatu, povišana telesna temperatura,« znake opiše zdravnica pediatrinja Ksenija Kozorog, ki zaznava, da opisane prve težave vznemirijo tako otroka kot tudi starše in da običajno zelo hitro poiščejo zdravniški nasvet in pomoč.
Bolečina v trebuhu ni vedno posledica razvijajoče se bolezni
Niso pa vse težave znak za tako imenovani rdeči alarm, saj nekateri znaki lahko privedejo do resnih zdravstvenih tegob, spet drugi pa so lahko le pokazatelj prehrambnih navad, lahko so odraz psihogene narave ali pa česa tretjega.
Zato Kozorogova, ki je skozi svojo zdravniško pot med drugim v celjski bolnišnici prevzela gastroenterološko pediatrično ambulanto (kjer je tudi opravljala gastroskopije in ultrazvočno diagnostiko), poudarja, da je pomembno, da že sami starši v osnovi ločijo hudo obolenje prebavil od preproste funkcionalne bolečine v trebuhu.
»Če boli trebuh, je prisotna povišana temperatura, poleg tega pa se pojavijo še bruhanje ali driska ter kri na blatu, potem je nujen kontakt z zdravnikom.« Že natančna anamneza, ki nam jo poda ali večji otrok ali starši, bo pomagala oceniti resnost stanja,« pomembnost pozornega pristopa v domačem okolju izpostavi Ksenija Kozorog ter dodaja, da imajo v sevniškem zdravstvenem domu kar nekaj možnosti diagnostike, tako da na sekundarni in terciarni nivo pošiljajo otroke in mladostnike, ker so njihove možnosti preiskav in svetovanja izčrpane.
»Pri otrocih je zelo pogosta bolečina v trebuhu, tudi s pridruženo slabostjo, ki nima nobene organske osnove in je lahko čisto psihogene narave (vrtec, šola, družinske razmere).
Resne prebavne težave so lahko odraz prehrambnih alergij ali kroničnih črevesnih bolezni, predvsem celiakije, ki zahteva doživljenjsko brezglutensko dieto. Pojavnost celiakije je v porastu, za diagnostiko so potrebne določene preiskave, tudi gastroskopija.
Bolečine v trebuhu so pogosto prisotne pri zaprtju, ki je predvsem posledica nepravilne prehrane (med otroki priljubljen čokolino, velike količine mleka, premalo sadja, premalo zelenjave, preveč sladkarij).
Prav tako so bolečine v trebuhu lahko odraz parazitov, kar je prisotno pri visokem odstotku otrok, ki so v vrtcih, in pri šoloobveznih otrocih.« Organizmi, ki se naselijo v človeškem črevesju, povzročajo nelagodje, med katerim so tudi neprijetni ali boleči občutki v predelu trebuha in črevesja. Pri otrocih so črevesni paraziti pogostejši tudi zato, ker najmlajši večkrat zaidejo s prsti do ust in ker si rok pred jedjo ne umijejo (dovolj dobro), niso pa nujno posledica slabše osebne higiene, saj se paraziti širijo tudi z uživanjem slabo opranega sadja in zelenjave.
Mleko? Ne, hvala. → Laktozna intoleranca
Pri ambulantnem delu opaža Ksenija Kozorog, ki delo zdravnice pediatrinje v Zdravstvenem domu Sevnica, blizu svojega domačega kraja, opravlja zadnjih deset let, zelo velik odstotek otrok z laktozno intoleranco, kjer gre za pomanjkanje določenega encima pri presnovi mleka. In smo znova pri nepravilnem prehranjevanju, ki vodi do bolečin. »Nesposobnost otrokovega organizma, da prebavi mlečni sladkor, povzroča praktično vse simptome bolezni prebavil in zahteva brezlaktozno dieto, je pa najpogosteje prehodnega značaja,« v sklepnem delu te teme potolaži zdravnica s 37-letnim delovnim strokovnim stažem.
Informiranja ni nikoli preveč
V povezavi prav z uživanjem živil, ki so za otrokov organizem najboljša, in tistih, ki pa so na drugi strani odsvetovana oziroma naj se zauživajo v redkih primerih, že v posvetovalnici začenjajo zdravstveno vzgojo, kjer starši dobijo obširne informacije o zdravi prehrani otrok in smernicah sodobne prehrane. Teh smernic se držijo tudi vzgojno-varstveni zavodi (vrtci) in šole, s katerimi sodeluje tudi sevniški zdravstveni dom prek njihovega Centra za krepitev zdravja tako, da izvaja zdravstveno vzgojo. Podrobneje so se temu področju posvetili ravno v prvem tednu preteklega meseca, saj se »vsako leto v tednu otroka, torej letos od 5. do 9. oktobra 2020, dogajajo aktivnosti na vseh osnovnih šolah v občini, kjer aktivno sodelujejo sodelavci Centra za krepitev zdravja.
Ena od tem je tudi preventiva raka črevesja in danke z maketo malega črevesja,« pogovor dopolni direktorica Zdravstvenega doma Sevnica Vladimira Tomšič, univ. dipl. org., dipl. m. s. Čeprav so v okviru delovanja Centra za krepitev zdravja vključene tudi aktivnosti projekta Svit, ki je sicer prilagojen za starejšo populacijo odraslih, pa Kozorogova pritrjuje, da ozaveščanja v nobenem starostnem obdobju ni nikoli preveč in da je izjemnega pomena, da otroci vsaj v osnovi spoznajo tudi notranjo sestavo konkretno črevesnega dela ter obenem od zdravstvenega osebja prejmejo nasvete, kako ravnati v odraščajoči in pozneje v odrasli dobi tako, da telesu dajemo čim več dobrodejnega ter čim manj oziroma popolnoma nič škodljivega.
Že tradicionalno pa se v tednu Rdečega križa na drugo soboto v maju v občini Sevnica dogajajo zdravstveno-vzgojni dogodki in eden od teh je predstavitev makete napihljivega črevesja, ki ga postavijo na najbolj obiskanih delih občine, kamor aktivno vabijo družine z otroki in šoloobvezne otroke. Kot opisuje prva dama sevniškega zdravstvenega doma Tomšičeva, pa že pred pripravo razvrstitve aktivnosti prihajajočega šolskega leta spodbujajo osnovne šole, da drugo majsko soboto v šolskem koledarju načrtujejo kot naravoslovni dan.
Preventiva: zdrava hrana, v kombinaciji tudi s probiotiki
»Vsekakor je zdrava prehrana, bogata z vlakninami, sadjem, zelenjavo, ribami in mesom, tista, ki je izjemnega pomena v preventivi prebavnih težav. V sodobnem času je učinkovita preventiva tudi uživanje probiotikov, ki jih svetujemo že v obdobju dojenčkovih kolik,« izpostavi Ksenija Kozorog.
Ob tem, ko v pediatrični ambulanti bdi nad okrog 2000 otroki in se predaja »svojim malim pacientkom« in njihovim staršem, ki jim posveča svoje skozi leta pridobljeno znanje in izkušnje, pa njeno osebno življenje bogatita njena dva, kot pravi, krasna otroka: hčerka Ninna, nevrologinja, ki je zaposlena na nevrokirurškem oddelku UKC Maribor, sicer pa najbolj znana kot ena gonilnih sil društva Humanitarček, ki nosi tudi naziv Slovenka leta 2019, in sin Blaž Kozorog, magister zdravstvene nege, zaposlen na celjski anesteziji.
»Zdaj, v tej koronadobi, je naše zdravniško poslanstvo še posebno težko in pomembno, a verjamem, da skupaj premagamo tudi ta virus. Le složni, potrpežljivi in odgovorni moramo biti,« optimistično in z vedrim pogledom v prihodnost zaključi Kozorogova.