Probiotiki in prebiotiki: Kako zares učinkujejo?

Probiotiki in prebiotiki vzdržujejo uravnoteženo črevesno mikrobioto (skupnost vseh bakterij v določenem okolju) in s tem ohranjajo prebavni trakt v optimalnem stanju. Če se ravnovesje poruši, denimo zaradi okužbe, vnetja, terapije z zdravili ali stresa, pa tudi pomagajo pri hitrejši ponovni vzpostavitvi normalnega stanja.

Probiotiki in prebiotiki

Inštitut za probiotike in funkcionalno hrano je konec novembra organiziral simpozij, na katerem so predstavniki stroke spregovorili o delovanju probiotikov in prebiotikov, o njihovi vsebnosti v materinem mleku in mlečnih formulah, o vplivu, ki ga imajo na organizem, o črevesni mikroflori in številnih drugih vprašanjih, ki se porajajo ob omembi teh mikroorganizmov in snovi. Med govorniki je bila tudi dr. Mary Ellen Sanders, mednarodno priznana strokovnjakinja za probiotično mikrobiologijo. 

Prof. dr. Irena Rogelj, dipl. inž. živ. tehnologije, predstojnica Inštituta za mlekarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je na novinarski konferenci poudarila, da se probiotične bakterije tako zelo razlikujejo med seboj, kot smo različni ljudje. »Nekateri imajo odličen posluh, drugi so izvrstni športniki. Med športniki so nekateri sposobnejši za skok v višino, drugi pa za met kladiva. Podobno velja tudi za probiotične bakterije. Lahko bi rekli, da so nekatere naredile šolo preventive, druge pa so izurjeni terapevti. Nekatere so uspešnejše pri boju proti škodljivim bakterijam, druge pri spodbujanju delovanja črevesnih celic, tretje pa pri spodbujanju ali uravnavanju imunskega sistema. To so specifični sevi, ki dobijo poleg osnovnega imena vrste, ki ji pripadajo (npr. Lactobacillus acidophilus), tudi posebne dodatne oznake (npr. 007), ki jih ločijo od »povprečnežev«,« je razložila prof. dr. Rogelj.

Raziskave potrjujejo učinkovitost

Probiotiki in prebiotiki imajo torej številne koristne učinke. »Vendar lahko o njihovi utemeljeni učinkovitosti govorimo le na tistih področjih, kjer je ta dokazana z vrsto kvalitetnih kliničnih raziskav,« je dejal prof. dr. Rok Orel, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Takrat govorimo o dokazani učinkovitosti stopnje A. Če je raziskav manj ali rezultati niso enotni, govorimo o stopnji B. Tudi na tej stopnji je smiselno priporočiti uporabo. Pri nekaterih stanjih imamo tako trdne dokaze o učinkovitosti, da je uporaba probiotikov zapisana celo v doktrine zdravljenja.

Dr. Mary Ellen Sanders, mednarodno priznana strokovnjakinja za probiotično mikrobiologijo, je navedla področja, za katera obstajajo najprepričljivejši dokazi za koristi probiotikov:

  • skrajšanje trajanja infekcijske driske (zlasti pri otrocih),
  • preprečevanje driske, povezane z jemanjem antibiotikov,
  • preprečevanje driske, povezane z bakterijo Clostridium difficile,
  • preprečevanje atopijskega dermatitisa pri dojenčkih,
  • vzdrževanje remisije pri ulceroznem kolitisu,
  • preprečevanje obolevnosti in umrljivosti, povezane z nekrotizantnim enterokolitisom,
  • preprečevanje in vzdrževanje remisije pri vnetju vrečke (»pouchitis«),
  • zdravljenje funkcionalnih simptomov črevesja,
  • zmanjšanje pogostnosti okužb (npr. prehlada, blagih trebušnih viroz) ter
  • izboljšanje imunosti.

»Nekoliko manj trdni so dokazi pri zdravljenju kroničnih vnetnih črevesnih bolezni in preprečevanju driske na potovanju. Poudarjamo torej, da je treba zaužiti pravi probiotik za pravi namen,« je dodal prof. dr. Orel.

Probiotiki in prebiotiki – Konkreten izdelek za konkretno težavo

Posplošena trditev, da probiotiki večajo odpornost ali skrajšajo trajanje driske, torej ne drži. Upoštevati moramo, kateri specifični probiotik ali prebiotik oziroma njegov posamezni specifični sev ima dokazano učinkovitost pri posamezni težavi. »Samo posamezni specifični probiotični sevi (bakterijske podvrste) dokazano skrajšajo drisko ali povečajo odpornost. In na svetu ni niti enega seva, pri katerem bi dokazali vse koristne učinke probiotikov. Nekateri sevi, denimo, so učinkoviti pri driski, drugi pa pri zaprtju,« je razložil prof. dr. Orel. Poudaril je dolžnost strokovnjakov – torej zdravnikov, farmacevtov in dietetikov –, da bolniku pravilno svetujejo, po katerem konkretnem pro- ali prebiotičnem izdelku naj poseže pri konkretni težavi.

Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi, ki imajo pozitiven učinek na zdravje.

Prebiotiki so snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost probiotikov v naših prebavilih, bodisi tistih, ki se tam že običajno nahajajo, ali tistih, ki jih kot probiotik vnesemo v organizem.