Trebušna gripa – ko smo privezani na straniščno školjko

Javnost virusne okužbe prebavil poimenuje trebušna gripa zaradi podobnega načina prenosa okužbe. Strokovnjaki pa za črevesne okužbe z bruhanjem in drisko uporabljajo izraz akutni gastroenteritis.

Trebušna gripa in različni virusi tako v hladnejših mesecih neredko precej izpraznijo predvsem vrtce in prizadenejo starostnike v domovih za starejše. Po navadi rečemo, da je oseba, ki jo hudo črviči po prebavilih, ima drisko in bruha, včasih pa tudi zvišano telesno temperaturo, zbolela za trebušno gripo.

Trebušna gripa

Pediatrinja Tatjana Mrvič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani: »Akutne črevesne okužbe povzročajo virusi, v poletnih mesecih pogosteje bakterije, bolj redko tudi zajedavci. Klinična slika okužb, ki jim pravimo trebušna gripa je precej podobna:

  • večina obolelih občuti slabost
  • bruhajo
  • imajo drisko
  • črviči jih po črevesju
  • številni imajo tudi vročino.

Povišana telesna temperatura sicer ni vedno prisotna in nikakor ni nujno pokazatelj resnosti obolenja. To pomeni, da so lahko zelo bolni tudi tisti z normalno telesno temperaturo.«

Trebušna gripa in Rotavirusi ter norovirusi

Otroke do šestega leta starosti k zdravniku največkrat pripeljejo prav črevesne okužbe. »Pozimi so to najpogosteje okužbe z rotavirusi. Kalicivirusi in norovirusi pogosteje prizadenejo odrasle. Potek bolezni je praviloma najtežji pri dojenčkih, hudo so lahko prizadeti tudi manjši otroci in starostniki.«

Primarna okužba otroka z rotavirusom se kaže kot pogosto bruhanje in driska. Težave se lahko zavlečejo tudi na teden dni ali dlje. Okužba sama po sebi ni smrtno nevarna, življenje lahko ogrozi dehidracija. Tatjana Mrvič, dr. med.: »Predvsem dojenčki, ki se okužijo prvič, so lahko zelo prizadeti zaradi pogostega bruhanja in hude driske, nekateri imajo tudi vročinske krče.«

Norovirusi, najpogostejši pri odraslih bolnikih, v primerjavi z rotavirusi povzročajo kratkotrajnejše težave in običajno izzvenijo v dnevu ali dveh. Če velja, da imajo okuženi z rotavirusom po navadi tudi vročino, je pri okužbi z norovirusom po večini ni.

Antibiotik le redko

Poleti so bolj značilne bakterijske okužbe, ki se prenašajo z neustrezno toplotno obdelano ali skladiščeno hrano. Težave največkrat trajajo nekoliko dlje kot pri okužbah z virusi, večkrat jih spremlja visoka vročina, v blatu je lahko prisotna kri. »Pri bakterijskih okužbah moramo biti bolj pozorni na morebitne zaplete, saj bakterija po krvi utegne potovati v druge organe, kar je lahko življenjsko ogrožajoče,« pojasnjuje sogovornica.

Kaj pa zdravljenje, ko nas “napade” trebušna gripa? »Splošno prepričanje, da je treba akutne črevesne bakterijske okužbe zdraviti z antibiotikom, je napačno. Večina njih namreč mine sama od sebe. Zdravljenje je potrebno le pri sumu, da je bakterija vstopila v kri, ter pri imunsko oslabelih  – torej bolnikih,  zdravljenih z zdravili, ki slabijo imunski sistem.« Praviloma antibiotike predpišejo še okuženim dojenčkom do starosti treh mesecev in starostnikom po 65. letu starosti. »Slednji namreč največkrat že imajo kakšno kronično bolezen, zaradi katere lahko pričakujemo težji potek okužbe s črevesno bakterijo.«

Preprečimo dehidracijo

Pri virusnih okužbah črevesja specifičnih zdravil ni, zato je mogoče le lajšanje simptomov. Tatjana Mrvič, dr. med.: »Najpomembnejše je preprečevanje dehidracije. Bolniku doma je treba ponujati tekočino po požirkih. Kadar ne zmore piti sam ali zaradi prepogostega bruhanja ničesar ne zadrži v sebi, je potrebna infuzija. To lahko nastavijo tudi družinski zdravniki oziroma primarni pediatri, ki pa v teh primerih bolnika vendarle praviloma pošljejo v bolnišnico.«

Sogovornica ob tem opozarja, da dieta pri driski ni potrebna, le paziti je treba, da hrana ni premastna. Obolelemu jo ponudimo, ko se bruhanje umiri. »Bolniku ponudimo tekočino, ki jo ima rad, pomembno je, da pije. Če otroci tudi sicer ne pijejo same vode, je tudi zdaj ne bodo. Lahko jim ponudimo sadni sok, ki pa naj bo razredčen.« Vnos tekočine je ključen za preprečevanje izsušitve. Starši morajo biti pozorni na to, ali otrok preneha lulati.

Dojene dojenčke, pri katerih ne moremo zagotovo vedeti, koliko tekočine so vnesli v telo, je smiselno tehtati, saj  izguba telesne teže kaže na resnejšo bolezen. Če ima bolnik hudo drisko, je treba nadomeščati tudi sol v telesu. Najboljše razmerje ponujajo rehidracijski napitki, ki pa jih prav najmlajši največkrat zavrnejo zaradi  neznanega okusa. »Takim skuhamo juho ali ponudimo košček slanega peciva. Tudi napitki za športnike lahko nekoliko pomagajo.«

Glavno je umivanje

Umivanje rok

Črevesni virusi največkrat prizadenejo otroke do tretjega leta starosti, ki še nimajo usvojenih higienskih navad, ter starostnike, pri katerih te pešajo zaradi demence in podobno oziroma bivajo  v domovih za starejše. Črevesni virusi se praviloma prenašajo fekalno-oralno, torej z okuženimi rokami v usta. Ker so zelo trdovratni, lahko dlje časa preživijo na okuženih predmetih ali površinah, norovirusi pa se med bruhanjem okuženega lahko prenesejo tudi aerogeno, torej po zraku in prek dihal.

»Preventiva je ena – skrb za higieno. Stalno umivanje rok je ključnega pomena, pri čemer zadostujeta voda in milo. Razkužila doma niso potrebna, bolj dobrodošla so ob obiskovanju  javnih prostorov, kjer umivanje ni vedno mogoče.« Drugo pravilo za preprečevanje širjenja okužbe na druge je ustrezno čiščenje z alkoholnimi razkužili. Tatjana Mrvič, dr. med.: »Prebrisati moramo vse kljuke na vratih, pipo v kopalnici, straniščno školjko z ročajem ali tipko izplakovalnega kotlička vred, celotno območje bruhanja. Očistiti je treba vse površine, na katerih bi se lahko zadrževal virus, da se trebušna gripa ne ponovi ali da ne zbolijo še ostali družinski člani.«

Takoj po pomoč?

Otroke, ki med bruhanjem v sebi ne zadržijo niti malo tekočine, je treba peljati k zdravniku. Znakov, ki opozarjajo na izsušitev, je več, pojasnjuje sogovornica: »Po navadi se jim izrazito spremeni razpoloženje, postanejo mlahavi, zaspani, imajo suhe ustnice in obložen jezik.«

Trebušna gripa zelo prizadane tudi starostnike, saj imajo že tako zmanjšano potrebo po tekočini. »Ti lahko postanejo zmedeni, razdražljivi, nemirni, lahko padejo in se poškodujejo. Starejše, še posebej kronične bolnike, je treba kar hitro odpeljati k zdravniku, saj se zaradi izsušitve lahko zelo hitro poslabša njihova osnovna bolezen – pri sladkornih boleznih nastopijo hipoglikemije, srčno popuščanje gre zelo hitro na slabše.«

Večina odraslih pri okužbi s črevesnim virusom praviloma ne potrebuje pomoči zdravnika ali obravnave v bolnišnici, izjema so tisti, ki jih poleg driske in bruhanja trese mrzlica, težko dihajo ali imajo motnje zavesti. »Tudi odrasli, ki se več dni ne pozdravijo ali imajo dolgotrajno vročino, naj se odpravijo k zdravniku,« svetuje zdravnica. Zdravnik že na podlagi kliničnega pregleda in anamneze lahko oceni, ali oboleli potrebuje nadomeščanje tekočine v obliki infuzije ter ali je nujen sprejem v bolnišnico. »Vsem sprejetim pregledamo blato in opravimo druge potrebne laboratorijske preiskave. Družinski zdravnik naj se zanje odloči pri dolgotrajnejših težavah oziroma takrat, ko je treba izključiti druge morebitne bolezni ali morebitno okužbo z zajedavci. Tudi v teh primerih povišana telesna temperatura ni poglavitno znamenje.

Ostanite doma

Po (za zdaj preliminarnih) podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) je bilo lani prijavljenih skupaj 21.352 okužb z nalezljivimi črevesnimi boleznimi, od tega 12.348 odraslih in 9.003 otrok do 15. leta starosti.

Med mlajšimi je bilo največ prizadetih z okužbo z rotavirusi, in sicer 1.507, med odraslimi pa z norovirusi, 1.592. »Leta 2011 smo imeli dva izbruha rotavirusnih drisk in šest izbruhov norovirusnih drisk,« dodajajo na IVZ, pri čemer so v podatke zajeti le tisti, ki so poiskali pomoč zdravnika in je bila potrjena vrsta okužbe. Dejansko število – predvsem okuženih z virusi – utegne biti tako nekajkrat višje.

Smrtnih primerov zaradi okužb z nalezljivimi črevesnimi boleznimi skorajda ni, običajno so usodne pri starejših z več drugimi kroničnimi boleznimi, razlaga mag. Eva Grilc, spec. epidemiologinja z IVZ, in glede preventive dodaja: »Pomembno je, da oboleli z rotavirusno ali norovirusno drisko ostanejo  doma in tako ne širijo virusov. Zlasti pomembno je, da ostanejo doma osebe, ki pri delu pridejo v stik z živili, ter osebje v varstvenih in zdravstvenih ustanovah.«

Otroke lahko cepimo

Cepljenje proti rotavirusom je v Sloveniji na voljo od leta 2008. Začeti ga je mogoče pri šestih tednih otrokove starosti, končati pa do starosti pol leta. Obe cepivi proti rotavirusnim okužbam sta v celoti samoplačniški. Leta 2008  so na IVZ prejeli poročila o cepljenju proti rotavirusnim okužbam za 2.331 otrok, leta 2009 za 5.889 in  2010. za 5.853 otrok. Podatki za leto 2011 še niso znani.