DomovBolezni in simptomiSalmonela: Obvarujmo se okužbe

Salmonela: Obvarujmo se okužbe

Med pogostejšimi bakterijskimi okužbami je salmonela, ki povzroča drisko, bolečine v trebuhu, bruhanje ter povišano telesno temperaturo.

- Oglas -

Driska, lahko vodena ali krvava s sluzjo, bolečine v trebuhu, lahko tudi bruhanje, povišana telesna temperatura, včasih z mrzlico. V poletnih mesecih se pogosteje kot druge letne čase okužimo s katero izmed bakterij, ki pri ljudeh povzročajo omenjene prebavne težave. Težave pri večini okuženih ljudi minejo v nekaj – neprijetnih – dneh in takrat je treba skrbeti predvsem za vnos zadostne količine tekočin, pri čemer le voda ne zadostuje. Če bakterija preide v kri in naprej v notranje organe, pa je nujno takojšnje ukrepanje.

Salmonela

Poznamo veliko vrst salmonel, bakterij, ki povzročajo salmonelozo. Najpogostejše so okužbe s salmonello enteriditis, okužijo pa se lahko človek in številne živalske vrste. Vir okužbe so tako – poleg okuženih hrane in pijače – lahko tudi želve, kače in drugi plazilci. »Glede na to, da okužbe s temi bakterijami najpogosteje prizadenejo majhne otroke, opozarjamo na redno umivanje rok po stiku z omenjenimi domačimi živalmi,« poudarja asist. Tatjana Mrvič, dr. med., spec. pediatrinja infektologinja z bolnišničnega oddelka za otroke na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Sicer se najpogosteje okužimo prek jajc in drugih živil živalskega izvora (perutnine, govedine, rib, mlečnih izdelkov), občasno tudi prek sadja, zelenjave ali peciva, ki pridejo v stik z okuženimi živili živalskega izvora.

- Oglas -

Lahko okužbo izbruhamo?

Inkubacijska doba od stika oziroma zaužitja salmonele in izbruhom težav traja od šest do 72 ur. Število zaužitih bakterij, ki povzročijo bolezen pri odrasli osebi, je od enega do deset milijonov. Pri otrocih, starostnikih in kroničnih bolnikih pa lahko zadostuje že zaužitih 100 bakterij, hkrati prav v teh skupinah obstaja večje tveganje za prenos okužbe z osebe na osebo. Je mogoče, če po naključju izvemo, da smo pravkar zaužili domnevno s salmonelo okuženo hrano, še kaj narediti? Je smiselno otroka (ali odraslega) pripraviti do bruhanja in tako preprečiti vse zaplete, ki jih lahko povzroči okužba s salmonelo? »Ne,« odgovarja strokovnjakinja, »zdrava odrasla oseba se sicer lahko nekoliko zanese na svojo želodčno kislino, ki te bakterije lahko uniči, sicer učinkovitih ukrepov, ki bi zagotovo preprečili težave po zaužitju okužene hrane, ni. Bruhanje lahko zaleže le pri določenih zastrupitvah. Zato nima pomena takega otroka siliti na bruhanje, prav tako ne uvajamo kakšnih preventivnih ukrepov v smislu zdravljenja z antibiotiki. Tudi takojšen preventivni odhod k zdravniku ni smiseln. Če se pojavijo znaki domnevne okužbe, pa je seveda treba opozoriti, da gre morda za salmonelo.«

Krvavo drisko, najpogostejši znak bakterijske okužbe prebavil, povzročajo tudi druge bakterije, ne le salmonela, zato le na podlagi simptomov ni mogoče vedeti, za natančno katero bakterijo gre. »Vendar če okužba poteka brez večjih zapletov, je zdravljenje tako in tako vedno simptomatsko, torej določanje vrste bakterije niti ni toliko pomembno. Ob tem je oseba lahko tudi dvojno okužena, na primer s salmonelo in rotavirusom, tudi v teh primerih, ki niso nujno težji, pa je zdravljenje namenjeno lajšanju težav.«

Kdaj takoj k pediatru

Otroci in starostniki ter osebe s kroničnimi boleznimi, tisti, ki imajo oslabljen imunski sistem, ter tisti, ki imajo že sicer težave s prebavili, imajo po okužbi s salmonelo večje tveganje za težji potek bolezni. »In vendar tudi to ni nujno. Hkrati lahko zelo hudo zbolijo tudi sicer manj tvegani zdravi odrasli.« Če bakterija salmonela ostane v črevesju, so težave po navadi prebavne, torej so to driska z zelo smrdečim blatom in/ali bruhanje, morda vročina, morda z mrzlico. Če bakterija preide iz črevesja v kri, pa prek nje lahko doseže različne notranje organe. »Najbolj se bojimo, da bi prišla v možgane in povzročila gnojni meningitis. Hude posledice lahko sledijo tudi okužbi jeter, vranice, drugih notranjih organov in kosti. Prav zato dojenčkom do tretjega meseca starosti, starostnikom in osebam z oslabljenim imunskim sistemom že ob sumu okužbe s salmonelo uvedemo v teh primerih antibiotično zdravljenje.« V teh primerih je res zelo redka, in vendar mogoča, tudi smrt. »Ta je lahko tudi posledica dehidracije, zato moramo biti v enaki meri pozorni tudi na to nevarnost,« ob tem poudarja asist. Tatjana Mrvič.

Salmonela pri otroku in dojenčku

Kdaj torej po pomoč? »Majhni otroci imajo drugačno razmerje med telesno maso in volumnom, zato hitreje izgubljajo tekočino in se prej izsušijo. Če se ob prebavnih težavah pojavi izrazito bruhanje, kar pomeni, da otrok izbruha vsak požirek tekočine, ki ga naredi, naj starši z obiskom pediatra ne čakajo več kot 24 ur. Pozorni pa naj bodo tudi na druge znake, ki opozarjajo na dehidracijo. To so zaustavitev uriniranja – če otrok ne urinira 12 ur, je nekaj narobe; nezainteresirano, apatično vedenje in otrokovo neaktivno ležanje v postelji; suh in lepljiv jezik – namesto normalno mokrega; udrte oči, ki so pri otroku še posebej izrazite. V teh primerih ga odpeljite k zdravniku.« Pozorno sledenje načinu odvajanja in količini blata je potrebno tudi pri otrocih, ki jih pesti »le« driska. »Če otrok pogosto odvaja majhne količine blata in pri tem dovolj pije, gre praviloma za lažji potek okužbe. Če je driska zelo agresivna, obilna, in blato zelo tekoče, pa moramo biti zelo pozorni. Z enim odvajanjem otrok lahko izgubi tudi do pol litra tekočine, s čimer je znova ogrožen za izsušitev. Naj ob tem opozorim na beleženje količine tekočine, ki jo otrok zaužije v enem dnevu. Če je denimo desetkrat naredil požirek vode, je to na koncu dneva le kakšna dva decilitra, kar je absolutno premalo!«

Kdaj hitro k zdravniku

Zdrav odrasli, ki se okuži s salmonelo, pa ob driski ne bruha prehudo in nima vročine z mrzlico, lahko z obiskom zdravnika počaka. »Tak naj ostane doma in skrbi za zadosten vnos tekočine. To pa ne pomeni le pitja vode, saj mora tekočina vsebovati elektrolite, predvsem natrij in kalij. Svetujemo uporabo oralne rehidracijske raztopine, ki jo je mogoče kupiti v lekarnah, sicer pa pitje sladkanega čaja, juhe in soka, razredčenega z vodo. To velja tudi za otroke.« Če se driski in morebitnemu bruhanju pridruži visoka vročina z mrzlico in je bolnik tudi splošno prizadet, dodaja sogovornica, pa je treba k zdravniku prej. »Posebej moramo biti previdni pri nosečnicah, ki hitreje dehidrirajo. Te naj gredo k zdravniku čim prej. Enako velja za starostnike, saj so ti že po naravi manj žejni. Dehidracija lahko hitreje nastopi pri osebah z demenco, ki pozabijo, koliko ali kaj so pile. Zato v primeru okužbe z bakterijo v prebavilih potrebujejo poostren nadzor nad vnosom tekočine. Bolj pozorni pa morajo biti tudi kronični bolniki z denimo srčno-žilnim obolenjem ali sladkorno boleznijo.« Salmonela glede na raziskave sicer ne okvarja plodu kot nekateri virusi, lahko pa povzroči splav ali prezgodnji porod. »Pozorni pa moramo biti tudi v primerih, ko je bodoča mamica prebolela okužbo v nosečnosti in bakterijo še izloča v času poroda. To namreč predstavlja tveganje za okužbo novorojenčka med samim porodom.«

Sicer mrzlica in visoka vročina ne pomenita nujno, da je bakterija takoj prešla v kri in prek nje v notranje organe. Asist. Tatjana Mrvič: »Pri salmoneli so sicer običajne t. i. bakteriemije, torej prehod bakterij v kri, vendar jih organizem praviloma premaga sam, zato v splošnem zdravljenja z antibiotikom ne potrebujemo. Če pa se stanje niti po tednu dni ne umiri, še posebej če ne upade visoka vročina, je treba začeti izvajati dodatne preiskave. Bolnika v teh primerih napotijo v bolnišnico.« Tam poleg blata pregledajo še kri, urin in izvedejo slikovne preiskave, po potrebi tudi lumbalno punkcijo, s katero preverijo, ali ima bolnik meningitis. »Sicer v večini primerov uporabimo enak antibiotik za zdravljenje okužbe, vendar pa sta včasih tudi izbira in trajanje zdravljenja različna glede na to, kje je žarišče. Pri bolniku torej mesto bakterije v telesu aktivno iščemo in usmerjeno zdravimo.«

- Oglas -

Kako si obrisati rito

Ko prebavne težave minejo in je blato normalno, se otrok lahko vrne v vrtec oziroma odrasli v službo. Salmonela in ostale bakterije sicer še več tednov, lahko tudi mesecev ostanejo v telesu in se izloča z blatom. In dokler je v telesu, lahko zaide tudi v kri. »Včasih se zgodi, da sama okužba s salmonelo poteka precej nezapleteno, z manjšimi prebavnimi težavami, ki človeka morda niti ne pripeljejo k zdravniku. Če pa se po dveh tednih nenadoma pojavijo visoka vročina in drugi znaki, značilni za bakterijsko okužbo, je treba na pregled in zdravniku povedati, da smo imeli tudi prebavne težave. Morda se bo takrat odločil za testiranje blata, saj je pozitiven rezultat v takem primeru lahko znak za nadaljnje ukrepanje.« Število okužb z bakterijo salmonela je sicer zagotovo precej višje od uradnega, saj pri nezapletenih potekih testiranje blata ni potrebno.

Ko se otrok po preboleni okužbi s salmonelo vrne v vrtec ali šolo oziroma odrasli v službo, pa tudi vsi drugi, ki so doma, še nekaj časa ostanejo t. i. izločevalci. To pomeni, da ob neustrezni skrbi za čistočo še vedno lahko okužijo koga drugega. »To je treba upoštevati in še toliko bolj izvajati osnovne higienske ukrepe. Torej je nujno temeljito umivanje rok po uporabi stranišča, pa tudi ustrezen sistem odvajanja,« opozarja naša sogovornica. To pomeni, da z eno roko uporabljamo straniščni papir, z drugo, čisto, pa počnemo vse drugo. »In tega se veliko ljudi ne zaveda ter obe roki uporablja za vse. A zamislimo si odpiranje pipe z umazano roko. Roke si torej res umijemo, lahko zelo dobro, vendar moramo potem pipo tudi zapreti. In če smo jo prej odprli z umazano roko, je salmonela spet na nas. In prek nas vsepovsod drugod …«

Salmonela – Najboljša je preventiva

Če kokošje jajce, najpogostejši vir okužbe s salmonelo, dovolj trdo skuhamo, nam praviloma ni hujšega, saj bakterijo tako uničimo. »Pri posrednem prenosu pa nam to ne pomaga prav veliko. Torej je treba površine, na katere smo prej odlagali jajca ali meso, najprej dobro očistiti. Šele potem jih lahko uporabimo za odlaganje zelenjave ali sadja.« Zelo pomembna je ustrezna izbira in uporaba gospodinjskih desk za rezanje. »Plastične laže pomijemo, v vsakem primeru pa je treba imeti najmanj dve – eno za meso in drugo za vsa preostala živila.« Posredni prenos salmonele denimo s puranjega mesa na solato preprečimo tudi s temeljitim pomivanjem oziroma čiščenjem nožev. In seveda – rok!

Okužb s salmonelo je v Sloveniji sicer relativno malo, saj so higienske razmere dobre, še ocenjuje naša sogovornica. Največkrat se okužimo zaradi neprimernega hranjenja hrane, kar – še posebej v toplih dneh – v kratkem času omogoča zelo hitro namnožitev števila bakterij v določenem živilu oziroma na njem. »Skrbeti je treba za učinkovito hladno verigo in meso ali jajca hitro po nakupu zložiti v hladilnik, ne pa več ur pustiti kje na polici ali celo v vročem avtu. Ko kupujemo, bodimo pozorni, kako v trgovini hranijo živila. Če jajc nimajo v hladilniku, jih tam ne kupimo. Na to bodimo pozorni tudi med dopustovanjem.«

Asist. Tatjana Mrvič v vročih dneh še odsvetuje pripravo hrane s surovimi jajci, pa tudi pozorno izbiro priljubljenega sladoleda: »Če ta vsebuje jajca in nismo povsem prepričani, da je bil dovolj na hladnem, pojdimo ponj raje drugam.« Kaj pa poleti tako priljubljeni pikniki? »Tudi pri teh moramo biti previdni. Predvsem perutninsko meso je bolje pred piknikom doma prekuhati in nato na tak način obdelano varno speči še v naravi. Vsekakor pa naj gostitelj poskrbi, da bo prav vse meso vedno dovolj prepečeno.«

.
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -