Rotavirus: okužbe so najbolj nevarne do 2. leta

Rotavirus je najpogostejši povzročitelj akutne črevesne bolezni pri dojenčkih in majhnih otrocih. Do petega leta starosti se z rota virusi okuži skoraj vsak otrok. V državah Evropske unije vsako leto zboli 3,6 milijona (od skupno 23,6 milijona) otrok, mlajših od pet let. Najbolj so ogroženi otroci stari od štiri do 36 mesecev.

Okužbe z rotavirusi so enako pogoste v razvitem in nerazvitem svetu, iz česar lahko sklepamo, da izboljšane zdravstvene in higienske razmere niso dovolj za preprečevanje njihovega širjenja.

Rotavirus

Rotavirus in nekaj dni driske

Rotavirus vstopa v  telo skozi usta, v tankem črevesu se  pritrdi na površino celic, vdre vanje in se v njih razmnožuje. Okužene površinske celice odmrejo, s čimer črevo izgubi sposobnost vsrkavanja vode in elektrolitov, kar vodi v odvajanje tekočega blata. Okvara, ki jo povzročijo rotavirusi, je popravljiva, vendar driska traja, dokler se črevesne celice ne obnovijo. Običajno traja bolezen pet do osem dni.

Poleg driske so za bolezen značilni tudi bruhanje, vročina in bolečine v trebuhu. Posledica pogostih odvajanj in bruhanja so izsušenost ter motnje v elektrolitskem in kislinsko-baznem ravnotežju. Pogosto je potrebno zdravljenje v bolnišnici. V razvitem svetu je smrtnost zaradi rotavirusnih okužb majhna. Bolezenski znaki so najhujši ob prvi okužbi, ponovne okužbe potekajo blažje.

Hitro širjenje

Rotavirusi so izredno kužni in se zelo enostavno širijo. Bolniki, tudi če imajo zelo blage bolezenske znake, so kužni že pred pojavom driske in lahko še tudi potem, ko driska izzveni. Okuženi otroci, predvsem v prvih dneh bolezni, izločajo v blatu velike količine virusov. Z onesnaženih rok, površin, predmetov in igrač, na katerih se virusi ohranijo celo do teden dni, se okužba širi na druge osebe. Širjenje virusa je možno tudi po zraku. Od okužbe do prvih bolezenskih znakov pretečeta dan ali dva, največ štirje dnevi. Za okužbo zadostuje že zelo majhno število kužnih delcev.

Zaradi velike kužnosti in enostavnega širjenja je rotavirus pogost povzročitelj epidemij v vrtcih, jaslih, domovih in bolnišnicah. Od otrok se lahko okužijo tudi starši in drugi odrasli.

Rotavirusne okužbe se bolj množično pojavljajo v zimskih mesecih, posamezne primere pa lahko srečamo preko celega leta. Rotavirusno drisko zato imenujejo tudi zimska driska.

Okužba z rotavirusom

Mlajši pogosteje v bolnišnico

Tudi v razvitem svetu predstavljajo rotavirusne okužbe velik zdravstveno-ekonomski problem. Rezultati zadnjih raziskav, predstavljeni na letošnjem srečanju evropskega združenja za otroške nalezljive bolezni – ESPID, kažejo, da bolnišnično zdravljenje ob prebolevanju rotavirusne driske najpogosteje potrebujejo otroci, mlajši od dveh let. Izkazalo se je tudi, da je več kot 56 odstotkov bolnišničnih zdravljenj zaradi akutne driske ter 33 odstotkov obiskov v ambulantah za nujno medicinsko pomoč posledica okužbe z rotavirusi.

Verjetnost, da bo potrebno zdravljenje v bolnišnici, je ob prebolevanju rotavirusne driske kar trikrat večja kot pri driski zaradi drugih vzrokov. Trajanje zdravljenja v bolnišnici je v Sloveniji podobno kot drugje v Evropi – dva do pet dni.

Neugodno je, da se večina rotavirusnih okužb pojavlja v zimskih mesecih, tedaj, ko se v velikem številu pojavljajo tudi okužbe dihal z respiratornim sincicijskim virusom in adenovirusom ter gripa, pri katerih otroci pogosto potrebujejo bolnišnično zdravljenje.

Zaradi prezasedenosti oddelkov in velike kužnosti so rotavirusi tudi med najbolj pogostimi povzročitelji okužb, pridobljenih v bolnišnici.

Dieta ni potrebna

Rotavirusno okužbo potrdimo s pregledom vzorca bolnikovega blata, v katerem dokažemo virusni antigen ali pa dokažemo viruse pod elektronskim mikroskopom.

Posebnega zdravila za zdravljenje rotavirusne okužbe ne poznamo. Pomembno je nadomeščanje tekočine in uravnavanje elektrolitov, za kar skrbimo z zadostnimi količinami zmerno sladkanih pijač in po navodilu zdravnika z oralno rehidracijsko tekočino. V primeru hujše izsušitve ali pri hudem bruhanju je treba tekočine nadomeščati z infuzijo neposredno v žilo. V času driske naj otroci uživajo zmerne količine lahko prebavljive, starosti primerne hrane, izogibamo se le pretirano mastni hrani in sladkarijam. Dieta ni potrebna, saj poteka driske ne ublaži in ne skrajša. Pri dojenih otrocih nadaljujemo z dojenjem in ga v času bolezni ne prekinjamo!

Osnova je umivanje rok

Za omejevanje prenosa rotavirusne okužbe v domačem okolju je zelo pomembno upoštevanje strožjih higienskih ukrepov, kot so:

  • pogosto in učinkovito umivanje rok otrok in oseb, ki skrbijo za njihovo nego
  • pravilno in higiensko odstranjevanje rabljenih pleničk
  • pogosto čiščenje površin, predmetov in igrač v otrokovi okolici.

V obdobju pojavljanja rotavirusnih drisk je tudi v vrtcih, jaslih in povsod tam, kjer se otroci zadržujejo v večjem številu, potrebno učinkovito in pogostejše čiščenje igrač, igral, površin in tudi tal. Osebje, ki skrbi za otroke, si mora pogosteje in skrbno umivati roke, v primeru pojava rotavirusne okužbe v kolektivu pa roke tudi razkuževati.

Posebno strogi higienski ukrepi veljajo v bolnišnicah, kjer je obvezno razkuževanje rok, čiščenje in razkuževanje bolnikove okolice ter ločena nastanitev bolnikov s prebavnimi težavami.

Vendar pa je zaradi izredne kužnosti in enostavnega širjenja tudi ob upoštevanju strogih higienskih ukrepov, okužbo pogosto težko preprečiti. Najbolj učinkovita zaščita otroka pred rotavirusno okužbo je cepljenje.

Cepljenje zoper rotavirus je prostovoljno

V svetu sta trenutno znani dve cepivi proti rotavirusnim okužbam. Kot v mnogih državah Evropske unije je tudi v Sloveniji na razpolago le cepivo iz humanih rotavirusov, ki je dovoljenje za uporabo v teh državah pridobilo v letu 2006, sicer pa ga uporabljajo že v 61 državah po svetu. Od leta 2005, ko je bilo prvič odobreno v državah Latinske Amerike, so razdelili že več kot 10 milijonov odmerkov.

To je živo cepivo, pripravljeno iz humanih sevov rotavirusov, ki so oslabljeni do te mere, da ne morejo povzročiti bolezni, zagotavljajo pa nastanek imunosti s posnemanjem naravne poti okužbe. Cepivo otroci popijejo. Za ustrezno zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva, med katerima morajo miniti vsaj štirje tedni. Prvi odmerek lahko otrok prejme že po dopolnjenem šestem tednu starosti. Po priporočilih proizvajalca je zelo pomembno, da otrok prejme oba odmerka cepiva pred dopolnjenim četrtim mesecem starosti oziroma, da cepljenje zaključimo najpozneje do njegovega šestega meseca. Zaščita traja dve leti in torej pokriva obdobje, ko je otrok zaradi rotavirusne driske najbolj ogrožen.

Cepivo lahko dobi hkrati z drugimi cepivi, ki jih otroci običajno prejmejo v tem starostnem obdobju (cepiva proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence B, hepatitisu B), pa tudi s konjugiranimi cepivi proti pnevmokoknim in meningokoknim okužbam. Kot so pokazali izsledki raziskav, je imunski odziv ob sočasnem dajanju enako dober kot ob posamičnem.

Rezultati randomizirane, dvojno slepe, s placebom nadzorovane študije, ki je potekala v šestih evropskih državah, kažejo, da dva odmerka cepiva zagotavljata 90-odstotno  zaščito pred hudo obliko in 79-odstotno zaščito pred vsako obliko rotavirusne driske. Ugotovili so tudi, da se je za 84 odstotkov zmanjšala potreba po zdravstveni oskrbi. Neželeni učinki po cepljenju so redki in blagi. Najpogosteje navajajo razdražljivost, neješčnost, zvišano telesno temperaturo, utrujenost, drisko, bruhanje, napenjanje in bolečine v trebuhu. V s placebom nadzorovanih študijah se je izkazalo, da so ti dogodki celo manj pogosti pri dojenčkih, ki so prejeli cepivo, kot pri tistih, ki so prejeli placebo. Analize varnosti so tudi pokazale, da uporaba cepiva ni povezana s tveganjem za pojav invaginacije.

Piše prim. mag. Breda Zakotnik, spec. pediatrije,
Otroški oddelek Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja,
Klinični center Ljubljana