Holesterol pogosto slišimo v povezavi s srčnimi boleznimi, vendar igra ta maščobam podobna snov tudi pomembno vlogo v našem telesu. Brez holesterola ne bi mogli tvoriti hormonov ali vzdrževati stabilnosti celičnih membran. Kljub temu pa previsoke ravni, zlasti t. i. »slabega« holesterola, povečajo tveganje za srčno-žilne bolezni in možgansko kap.
Kaj je holesterol in zakaj je pomemben?
Holesterol je maščobna snov, ki jo naše telo potrebuje za številne življenjsko pomembne funkcije – od sinteze spolnih hormonov do proizvodnje vitamina D. Telo ga v glavnem proizvaja samo, dodatno pa ga vnesemo tudi s prehrano.
Obstajata dve glavni vrsti holesterola:
- LDL (lipoprotein nizke gostote): Pogosto imenovan »slabi« holesterol, ker se ob presežku nalaga v arterije in tvori obloge.
- HDL (lipoprotein visoke gostote): Znani »dobri« holesterol, saj odstranjuje presežek LDL iz krvi in ga vrača v jetra.
Ravnovesje med obema vrstama je ključno za zdravje srca in ožilja.
Kdaj je čas za pregled?
Osebe med 40. in 74. letom naj bi opravile test holesterola vsaj vsakih pet let. Po 75. letu je priporočljivo letno spremljanje. Če imate družinsko zgodovino srčnih bolezni, povišan krvni tlak ali druge dejavnike tveganja, vam zdravnik morda priporoči bolj pogosto testiranje.

Kako razumeti rezultate?
Test holesterola običajno vključuje:
- Skupni holesterol – Vsota LDL, HDL in trigliceridov.
- HDL – Višja raven je boljša (nad 1 mmol/L pri moških, nad 1,2 mmol/L pri ženskah).
- LDL – Ciljna vrednost je pod 3 mmol/L.
- Trigliceridi – Višje vrednosti povečujejo tveganje za bolezni srca.
- Razmerje holesterola – Deljenje skupnega holesterola s HDL; idealno razmerje je pod 6.
Vpliv genetike
Družinska hiperholesterolemija je dedno stanje, ki povzroča zelo visoke ravni holesterola in prizadene približno 1 na 250 ljudi. Če ima kdo v vaši družini zgodovino srčnih bolezni, opravite pregled čim prej – tudi pred 40. letom.
Dejavniki tveganja poleg holesterola
Holesterol je le del slike. Zdravniki ocenjujejo tveganje za srčno-žilne bolezni tudi na podlagi:
- starosti,
- telesne mase,
- krvnega tlaka,
- kajenja,
- porabe alkohola,
- spola in etnične pripadnosti.
Če je skupno tveganje ocenjeno na več kot 10 %, se pogosto priporoča uporaba statinov.
Spremembe življenjskega sloga – prva obrambna linija
Za večino ljudi brez genetskih motenj so spremembe življenjskega sloga najboljši začetek. Zdrava prehrana in redna telesna aktivnost lahko bistveno zmanjšata raven LDL in povečata HDL.
Prve izboljšave lahko opazite že po 6–8 tednih. Po treh mesecih se običajno opravi ponovni test, da se preveri napredek.
Vpliv telesne teže
Prekomerna telesna teža pogosto sovpada z višjim holesterolom, a tudi če niste debeli, lahko nezdrav življenjski slog prispeva k težavi. Izguba že 5–10 % telesne teže lahko bistveno izboljša raven holesterola in zmanjša tveganje za bolezni srca.

Hrana, ki podpira zdrav holesterol
Nekatera živila so še posebej koristna pri uravnavanju holesterola:
- ovseni kosmiči in ječmen (bogata z beta-glukani),
- stročnice,
- oreški (mandlji, orehi),
- semena (lanena, chia),
- sadje in zelenjava (vlaknine),
- mastne ribe (losos, sardine),
- olivno olje in avokado.
Solubne vlaknine upočasnjujejo absorpcijo holesterola v črevesju. Že 3 g beta-glukanov dnevno lahko pomagajo znižati LDL.
Kaj se je najbolje izogibati?
Živila z visoko vsebnostjo nasičenih maščob povečujejo LDL:
- rdeče in procesirano meso,
- polnomastni mlečni izdelki,
- kokosovo in palmovo olje.
Poleg tega je treba omejiti sladkor, saj prispeva k pridobivanju teže in inzulinski rezistenci. Ultra predelana hrana pogosto vsebuje skrite maščobe, sladkor in aditive.
Kaj pa jajca in školjke?
Čeprav jajca vsebujejo holesterol, študije kažejo, da imajo le majhen vpliv na krvni holesterol pri večini ljudi. Glavni krivec ostajajo nasičene maščobe. Zdravi odrasli lahko uživajo jajca in školjke zmerno, razen če imajo dedno motnjo holesterola.
Kdaj so potrebna zdravila?
Statini so prva izbira za zniževanje LDL, saj ga lahko znižajo tudi do 50 %. V hujših primerih se predpišejo novejša zdravila za zniževanje holesterola, kot so PCSK9 inhibitorji, ki omogočajo učinkovitejše odstranjevanje LDL iz krvi.
Pod črto: Ključ je v ravnovesju
Holesterol ni naš sovražnik, a mora biti v pravem ravnovesju. Preventiva, redni pregledi in zdrav življenjski slog so najmočnejše orožje za zaščito srca. Že majhne spremembe – kot je zamenjava nasičenih maščob z zdravimi maščobami ali dodajanje več vlaknin v prehrano – imajo lahko dolgoročno velik vpliv.