Spodbude miselnega razvoja otroka: Od malčka do šole

Predšolsko obdobje je zaradi neprisilne narave učenja čas različnih možnosti za spodbujanje otrokovega razvoja. Prav je, da pri tem vselej izhajamo iz otroka, iz zametkov sposobnosti in osebnostnih lastnosti, ki jih pri njem opazimo. Ob zavedanju, da potrebujejo predšolski otroci pravo razmerje med dejavnostjo in mirno igro in da se miselno najbolje razvijajo, kadar so jim na voljo različne zunanje in notranje dejavnosti, ne bomo zgrešili pravih smernic. 

Miselni razvoj otroka

Ko otrok upihne prvo svečko, govorimo o njem kot o malčku. V tem časovnem okviru večina otrok shodi in za odrasle se prične naporno obdobje sledenja ter umikanja nevarnih predmetov z vidnega polja. Prekipevajoči od energije in idej težijo k spoznavanju novih predmetov v okolju. Zavedajo se svoje odvisnosti od odraslih, pa tudi želje po samostojnosti. Preizkusiti hočejo vse, kar jih pritegne, med drugim tudi prepovedane reči: telefone, DVD-predvajalnike, fotoaparate, vtičnice in druge elektronske naprave. Kot bi se ob vsaki stvari spraševali, kako ta deluje.

Rojeni raziskovalci

Z eksperimentiranjem se otroci učijo in prav raziskovanje obdajajočega jih sveta je za njihovo mišljenje neprimerljiv spodbujevalec. Psihološka opazovanja kažejo, da že dvanajstmesečni otrok »načrtuje« dejavnost, ki ga bo privedla do želenega cilja. Če jih pozorno opazujemo, bomo videli, da se praviloma pred vsakim novim podvigom ustavijo in razmislijo, kako bi se ga lotili. Iste dejavnosti malčki radi ponavljajo spet in spet. Uspešno izveden podvig jim vlije veselja, drznosti in zanosa za nova raziskovanja.

Miselno reševanje problemov pri malčkih dolgo časa – do drugega, pri nekaterih celo tretjega leta starosti, poteka po načelu poskusov in napak; ko želijo nekaj doseči ali spremeniti, toliko časa preizkušajo različne načine, dokler ne uporabijo pravega. Dostikrat jih neuspeh frustrira, kar pokažejo z jokom, togoto in podobnim. Četudi bi jim z rešitvijo radi priskočili na pomoč, se pri tem malo zadržimo, saj prav s poskusi in napakami malček izčrpno raziskuje predmete in širi svoj izkustveni svet.

Uživanje v raziskovanju, značilno za zgodnje otroštvo, je pravzaprav čarobno, saj so otroci brez prisile, so le notranje motivirani za učenje. Ameriški izumitelj Richard B. Fuller je v otrocih videl rojene znanstvenike, saj se svojih podvigov lotevajo s spontanostjo in vnemo. »Vohajo, okušajo, grizejo in s tipom določajo trdoto, mehkost, prožnost, grobost, gladkost, hladnost, toploto: težkajo, pretresajo, luknjajo, stiskajo, suvajo, razbijajo, drgnejo in poskušajo stvari razstaviti.« Gre za otrokovo prirojeno lastnost, da se čudi svetu okoli sebe.

Čim več tega jim poskušajmo odrasli ponuditi, seveda ob upoštevanju, da je varnost na prvem mestu. Dveletniku ne bomo dali v roke ostrih škarij, saj se lahko poškoduje. Lahko pa denimo priskrbimo zaobljene otroške škarjice, s katerimi se bo vadil predvsem v držanju in ob tem razvijal finomotorične spretnosti ter užival.

Mi poveš pravljico?

Pomembno sredstvo mišljenja je govor. Kot človekova značilna duševna funkcija se razmahne v drugem letu življenja, kar sovpada z razvojem sive skorje velikih možganov in nekaterih drugih procesov živčnega sistema. Noam Chomsky, znani ameriški jezikoslovec, trdi, da je mehanizem za osvajanje govora podedovan; v človekovi naravi je sposobnost ustvarjanja zapletenih jezikovnih struktur s pomočjo poskušanja in igre z glasovi. Vendar pa se ta ustvarjalna zmožnost pri otroku ne razvije ob pomanjkanju ustrezne podpore okolice v zgodnji dobi. Otrokovo prirojeno jezikovno zmožnost krepimo, če:

  • smo navdušeni ob dojenčkovem čebljanju in to pokažemo
  • otroku poimenujemo najrazličnejše reči in spodbujamo njegov jezikovni odziv
  • postopno povečujemo zapletenost govornih vzorcev in uporabljenih besed
  • odgovarjamo na otrokova vprašanja in čudenja
  • otroku veliko beremo, prepevamo in se z njim pogovarjamo.

Poslušanje pravljic pomeni za otroka kakovostno preživeti čas. Raziskave potrjujejo, da je prebiranje pravljic in zgodb otrokom zanje dobra podlaga za razvijanje zgodnje pismenosti, z razlago nepoznanih besed in pogovorom o slišanem pa krepimo njihov besednjak bolj kot z vsem drugim. Predšolske otroke pritegnejo živahne in navdušujoče kratke zgodbe z zanimivimi junaki in razumljivimi zapleti, ki se na koncu tudi razpletejo. Otroci ne marajo odprtih vprašanj. Manj jih pritegnejo vsebine zgodb, ki jih ne morejo povezati s svojim  življenjem, saj nenehno vlečejo vzporednice s tem, kar poznajo. Ne gre pa le za pravljice. Otroke navdušujmo tudi nad rimano besedo. Radi imajo kratke in živahne pesmice, šaljive rime, pesmi s štetjem, uganke in podobno.

Otrok in učenje

Prvi ventilčki ustvarjalnosti

Otroci zgodaj pokažejo, katere dejavnosti imajo rajši kot druge, kaj je tisto, kar jih  pritegne, vzbuja radoživost in željo po ponavljanju, najsi bo to risanje, oblikovanje, ples, petje ali glasba. Med otroki obstajajo velike razlike. Če vzamemo za primer risanje; medtem ko bo en otrok na hitro zaključil risbico, odložil barvico in se že posvetil drugi dejavnosti, bo drugega risanje prevzelo, rad bo imel različne tehnike in bo v njih praviloma tudi uspešnejši ter izvirnejši kot prvi. Predšolsko obdobje je primeren čas za spodbujanje tistega, kar v otroku zaslutimo kot potencial. Vendar pa nemalokrat dosežemo nasprotni učinek, če ga silimo z načrtovanimi dejavnostmi in zagnanostjo.

V otrocih domuje spontanost, zato jih preveč strukturiranega časa lahko utrudi, hkrati pa jim vzame čas za druženje z vrstniki in igro, ki je naslednji važen element miselnega razvoja. V igri se zrcali ves razvoj, ki ga je posameznik dotlej že dosegel. Z njo se otroci vadijo v reševanju miselnih problemov, odločanju, uveljavljanju, pridobivajo samozaupanje, občutek za tveganje, razvijajo sposobnost vživljanja v drugega in medsebojne izmenjave.

Mlajši otroci potrebujejo našo prisotnost, smo nepogrešljivi del igre do 15. meseca otrokove starosti. Smo tisti, ki igro začenjamo in vodimo glede na otrokov odziv. Igranje z drugimi otroki ponujamo postopoma, predvsem pa o igri v tem smislu govorimo od tretjega leta dalje. Kljub temu, da je igra z vrstniki otrokom priljubljena dejavnost, imajo radi tudi to, da smo se pripravljeni z njimi občasno zaigrati odrasli.

Raziskave so pokazale, da ob igri s starejšim partnerjem otrok razmišlja in deluje na višjem miselnem nivoju kot sicer; odrasli ga »potegne« višje. Otroku pustimo, naj vodi igro in večinoma sledimo njegovim predlogom. Pomembno je, da je tudi za nas tisti čas igra najpomembnejša in da ne počnemo še česa vzporedno; otroku posvečajmo polno pozornost. To pomaga graditi dobre odnose, otrok se počuti pomembnega, saj smo postali del njegovega sveta.

Naravno zvedavi

Zagovorniki naravnega otroštva polagajo staršem na srce, naj se otroci čim več igrajo z naravnimi materiali, kot so sneg, voda, pesek, trava … Ponudimo jim lahko slano testo za gnetenje ali prstne barve, ki jih nanašajo na večji papir. Elektronske didaktične igrače so sicer zelo privlačne za majhne otroke, vendar nudijo manj priložnosti za ustvarjalno igro kot preprostejše igrače in pripomočki za igro, ki jih izbira domišljija.

Za spodbujanje otrokovih miselnih funkcij so dobra izbira kocke različnih velikosti in oblik, ki spodbujajo tako imenovano »konstrukcijsko igro«. Odlična možnost za preživljanje časa so igre ujemanja (sestavljanke ali puzzle) in druge namizne igre, ki služijo urjenju spomina. Igre s pravili (denimo Človek, ne jezi se) so otrokom blizu od četrtega, zlasti pa petega leta dalje.

Otrokom je blizu izkustveno učenje. Če jim pripovedujemo o nekem pojavu, recimo o vetru, bodo povedano hitro pozabili. Če pa gremo z njimi ven, na veter, da ga začutijo na licih, ugotavljamo, iz katere smeri piha in podobno, si bodo podatke mnogo bolj vtisnili v spomin. Čim več izkustvenih doživetij nudimo otrokom, bolj poučeni in razgledani bodo, pri spoznavanju pa bo na delu vrsta miselnih procesov: opazovanje, presojanje, sklepanje in drugo.

Do enega leta in pol si otrok predmetov ni zmožen miselno predstavljati. Ko ti izginejo iz njegovega vidnega polja, zanj prenehajo obstajati. Šele konec drugega leta se počasi pojavlja sprememba v dojemanju zunanjega sveta, in sicer se prične otrok zavedati, da četudi sam ne vidi več določene stvari, ta še vedno obstaja. Otrokov način razmišljanja je dolgo tesno prepleten z domišljijo in ta magični svet malemu otroku tudi pripada. Če triletnika vprašamo na primer, zakaj dežuje, nam bo marsikateri odgovoril, da zato, da si lahko obujemo gumijaste škornje in pelerino.

Otrokov način razmišljanja je sprva pretežno egocentrične narave. V svoji osredotočenosti nase se doživlja kot povod vsega dogajanja, vpleta pa tudi pravljične elemente. Te razlage v predšolskem obdobju mirno dopustimo, saj pride stvarnejše mišljenje samo po sebi z razvojem in vse večjo otrokovo informiranostjo.

Radovednost otrok

Bodite izvirni

Možnosti za spodbujanje predšolskega otroka je zares veliko. Navedimo le še nekaj predlogov:

  1. Otroku omogočimo dejavnosti, v katerih razvršča stvari, denimo pisane gumbe, različna semena in drugo glede na določene skupne značilnosti (krepimo sposobnost klasifikacije, razvrščanja).
  2. Naj dokonča zgodbico ali zaključi znano pravljico po svoje (krepimo ustvarjalno mišljenje in govor).
  3. Naj iz osnovnih barv zmeša nove barve in nariše sliko, poustvari odtise rok, nog, izdela voščilnico in še kaj.
  4. Pozabavajmo se z glasbo. Obstajajo dokazi, da dejavno ustvarjanje glasbe pripomore k jezikovnim in matematičnim sposobnostim, koncentraciji in spominu.
  5. Naj otrok nekaj posadi in opazuje rast rastline (krepi smisel za opazovanje in čut za odgovornost).
  6. Naj v družbi odraslega obišče kraje, ki ga zanimajo (denimo gasilsko postajo v času dnevov odprtih vrat, knjižnico v času pravljičnih uric, živalski vrt, muzej, razstavljeno podmornico itd.).
  7. Naj bo otrok telesno dejaven v naravi, kjer naj teka naokrog, da sprosti energijo in napetosti, ki se naberejo. Navadimo pa ga tudi telesne sprostitve v notranjem prostoru (ob mirni glasbi, umirjeni igri, dobre predloge najdemo tudi v priročnikih o preprosti vadbi joge za otroke).

Mnogih pojmov, konceptov in operacij se kasneje loti šola. Če pa otrok pokaže zanimanje za črke, številke, geometrijske oblike in podobno prej, mu jih lahko predstavimo, vendar  na igriv in neobvezen način, brez prisile in kakršnihkoli pričakovanj, saj čas zanje še pride.

Zavedati se moramo, da je zgodnje otroštvo unikatni čas in da hitro mine. Otrokom je treba nameniti čas, početi z njimi, kar jih veseli, in jim ponujati  novih izkušenj. 

Razumevanje in govor

Raziskave kažejo, da je otrokova sposobnost razumevanja govora bistveno naprednejša od sposobnosti govora. Tako bo na primer kar nekaj mesev prej zmožen na našo prošnjo prinesti nek predmet kot pa izgovoriti besedo, ki ga označuje.

Med obsegom govora pri mlajših malčkih so velike razlike, vendar pa je do dopolnjenega drugega leta večina sposobna poimenovati veliko predmetov in tvoriti povedi iz vsaj dveh besed. Za razvoj jezika je bistven tudi spomin, zato pri otroku vadimo tudi to duševno funkcijo. 

Zakajčki

Predšolski otroci nas znajo presenetiti z vprašanji, na katere v danem trenutku nimamo odgovora, recimo: »Zakaj so oblaki beli?« Ali: »Kako je nastalo morje?« V želji, da potešimo njihovo radovednost ali da ne izpademo nevedni, navadno pričnemo z določeno razlago, ki pa je lahko daleč od resnice. Otroku je bolje priznati, da ne vemo prav dobro odgovora in da ga bomo skupaj poiskali v kakšni primerni knjigi, morda otroški enciklopediji.

Podpis foto z očetom

Vsak otrok je edinstvena osebnost. Če smo jo pripravljeni odkrivati, ji pomagamo razviti se v polno, zadovoljno in zdravo celoto.

Podpis foto meter in čelada

Predšolski otroci se miselno najbolje razvijajo, kadar so jim na voljo raznovrstne dejavnosti, tako zunanje kot notranje. Potrebujejo ravnotežje med dejavnostjo in mirno igro.

Povejte svoje mnenje - kometirajte
Deli
Uredništvo
Zdravje je vaš vodnik za zdravo življenje in portal s strokovnimi informacijami o zdravljenju in simptomih bolezni, s katerimi se pogosto soočamo.