Zvišan tlak ali hipertenzija je poleg prevelike vsebnosti maščob v krvi ena najpogostejših zdravstvenih težav tudi med prebivalci Slovenije. Pred dobrimi desetimi leti je imelo pri nas zvišan tlak okrog 40 odstotkov odraslih prebivalcev, samo nekaj let pozneje pa kardiologi ugotovljajo, da jih je verjetno že polovica. Zato ni presenetljivo, da je tudi največ prezgodnjih smrti posledica previsokega tlaka in vsebnosti maščob v krvi.
Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene žil, ko teče po njih. Pri povečanih telesnih naporih ali pa, kadar je človek v stresu, je normalno, da se krvni tlak poviša. Kadar pa je tlak povišan brez kakšnega posebnega razloga, je to znak, da gre za hipertenzijo. Po priporočilih naj krvni tlak ne presega 130 millimetrov živega srebra sistoličnega ali “zgornjega” tlaka, kot pravimo, ter 85 milimetrov živega srebra diastolničnega ali spodnjega tlaka. Z leti tlak nekoliko naraste, toda če vam bodo namerili več kot 140 zgornjega in 90 spodnjega tlaka, pomeni, da imate tlak povišan. Navadno se zdravniki odločijo, da človeka s povišanim tlakom pošljejo na nekaj preiskav: pregled urina (ker lahko beljakovine v urinu pokažejo, da z ledvicami ni vse v redu), pregled krvi, s katerim prav tako ugotavljajo delovanje ledvic, morda tudi rentgensko slikanje prsnega koša, da bi ugotovili, ali se je morda srčna mišica kaj razširila, EKG, s katerim preverijo srce, in pregled oči, da vidijo, ali so poškodovane očesne žile.
Vzroka za kronično visok krvni tlak večinoma ni mogoče najti. V 95 odstotkih gre za esencialno hipertenzijo. Res pa je, da gre lahko za dedno nagnjenost ali pa je bolnik s slabimi življenjskimi navadami pripomogel k povišanju tlaka. Povišanemu tlaku namreč dostikrat botrujejo prevelika tele sna teža, nezmerno pitje alkoholnih pijač, preslana prehrana in nenehno stresno življenje.
Samo pet odstotkov ljudi pa ima tako imenovano sekundarno hipertenzijo, ki je povezana z neko drugo boleznijo. V tem primeru je torej vzrok, zakaj je prišlo do povišanega krvnega tlaka, znan. Sekundarno hipertenzijo navadno povzročijo bolezni ledvic, nadledvične žleze ali pa zožitev aorte. Poleg teh vzrokov je za sekundarno hipertenzijo lahko kriva kontracepcija (tablete), steroidi ali pa preeklampsija pri nosečnicah.
Povišan krvni tlak ima lahko usodne posledice. Povzroči lahko bolezen srca ali žil (na primer angino pektoris), srčni infarkt, možgansko kap, poškodbe ledvic, hude probleme z očmi in tudi težave s cirkulacijo krvi, kar ima lahko za posledico gangreno. Znano je, da so naštete posledice lahko smrtno nevarne. Že samo malo povišan krvni tlak pomeni 1, 5 krat večje tveganje za možgansko kap. Če je torej tlak precej višji, je tudi tveganje precej večje. V ZDA vsakih 45 sekund eden od prebivalcev doživi možgansko kap. V Sloveniji doživi možgansko kap okrog 4000 prebivalcev letno.
Povišan krvni tlak se ugotavlja z relativno preprostim merjenjem. Problem je, da večina ljudi s hipertenzijo nima prav nobenih težav. Ravno narobe. Dobro se počutijo, vsak trenutek so budni, vitalni in navadno prekipevajo od energije. Le redki med njimi se pritožujejo zaradi glavobolov in motenj vida. Zato ni čudno, da hipertoniki ne čutijo potrebe po zdravljenju. Največkrat jim postane jasno, da je zdravljenje potrebno, ko že doživijo zaplet. Če zdravniki niso dovolj prepričljivi, ko bolnikom razložijo, kaj se jim lahko zgodi, če ne bodo uspoštevali navodil, ljudje zdravila preprosto nehajo jemati. Podatki so po vsem svetu približno enaki: zgolj nekaj odstotkov ljudi s povišanim krvnim tlakom se zdravi in krvni tlak tudi redno nadzoruje.