Znanstvenikom z očesne klinike John A. Moran, ki deluje v sklopu Univerze v Utahu, je uspel navidezno nemogoč podvig: »oživili« so oči osebe, ki je umrla pet ur pred tem. S tem se odpira prostor tudi za tiste presaditve organov, ki so se doslej zdele povsem neizvedljive …
Obuditev fotoreceptorskih celic v »odmrli« očesni makuli
Transplantacija organov je eno od področij medicine, na katerih je mogoče v zadnjih letih spremljati še posebej osupljiv napredek. Toda kljub temu gre še vedno za področje s številnimi omejitvami. Presaditev nekaterih organov je relativno preprosta, vsaj v teoriji. Pri organih, kot so jetra in ledvice, je mogoče s pomočjo zelo nizkih temperatur tudi za več ur upočasniti napredovanje poškodb, ki so posledica prekinjene oskrbe s kisikom. Po drugi strani pa tkiva, ki so bila del centralnega živčnega sistema, praviloma odmrejo že po manj kot 4 minutah. Prav zaradi te omejitve je podvig utaških znanstvenikov resnično prelomen. Uspelo jim je »obuditi« fotoreceptorske celice v očesni makuli, in to kar pet ur po smrti darovalca. Obujene celice v očesni makuli so se začele tako ponovno odzivati na močno svetlobo in barve. Makula oziroma rumena pega je del mrežnice, ki je odgovoren za naš centralni vid ter za to, da lahko razločujemo podrobnosti in barve. Prav zato je degeneracija rumene pege (makule), ki je še posebej pogosta pri starostnikih, tako nevarna.
Ali je smrt nevronov resnično ireverzibilna, kot se je verjelo doslej?
Študija, v kateri je bil podvig podrobneje opisan, je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji Nature. Vodilna avtorica študije je dr. Fatima Abbas, postdoktorska raziskovalka na očesnem centru John A. Moran. Osrednji cilj raziskave je bila natančna preučitev specifik odmiranja nevronov in potencialnih možnosti za njihovo oživitev. Kot model je bila uporabljena mrežnica, ki jo sestavljajo plasti specializiranih nevronov in ki je razumljena kot del centralnega živčnega sistema. Ekipa se je pri tem dokopala do pomembnih ugotovitev, ki postavljajo ireverzibilnost nevronske smrti pod vprašaj. Pri tem se med drugim odpirajo nove možnosti za povrnitev vida slepim in slabovidnim osebam.
Ponovna vzpostavitev električnega valovanja in komunikacije med plastmi mrežnice
Znanstveniki so imeli sprva precej težav. Zdelo se je, da je ponovna vzpostavitev komunikacije med različnimi plastmi mrežnice praktično neizvedljiva. Razlog za to je bil povezan s prekinjenim dotokom kisika. Ekipa znanstvenikov je morala zato najti rešitev za to težavo. Tako so zasnovali posebno transportno enoto, ki lahko poskrbi za oskrbo oči s kisikom in drugimi pomembnimi hranili. Drugi izum, ki je bil prav tako ključen za preboj, pa je bila naprava, ki lahko stimulira električno aktivnost mrežnice, obenem pa skrbi za meritev te aktivnosti. S pomočjo tega izuma je bilo t. i. B-valovanje prvič doslej zabeleženo v mrežnici osebe, ki je pred tem umrla. B-valovanje je signal, ki odraža zdravje notranjih plasti mrežnice. To pomeni, da je bila komunikacija med plastmi mrežnice ponovno vzpostavljena. Prav ta komunikacija pa je eden od pogojev za to, da lahko vidimo.
Čas za prevrednotenje trenutne definicije »ireverzibilne smrti«?
Podobni poskusi so bili izvedeni že v preteklosti, vendar je bila na novo vzpostavljena električna aktivnost zelo omejena, poleg tega pa drugim raziskovalcem električne aktivnosti ni uspelo vzpostaviti v makuli. Dosežek utaških znanstvenikov nakazuje celo to, da trenutna definicija smrti morda ni najnatančnejša. Pomemben del definicije je t. i. nevronska smrt, ki pa, kot vse kaže, ni ireverzibilna.