Popolnoma zanesljivo se lahko Alzheimerjeva bolezen vsaj za zdaj diagnosticira šele po smrti. Raziskovalci zato vztrajno iščejo karseda zanesljive metode za diagnosticiranje omenjene bolezni pri živih ljudeh, pri čemer je obenem seveda pomembno tudi to, da gre za metode, ki so čim manj invazivne.
V študiji, ki je bila nedolgo tega objavljena v znanstveni reviji Acta Neuropathologica, je predstavljena zelo zanimiva in obetavna metoda, ki temelji na opazovanju sprememb retine (očesne mrežnice). Prvi znaki Alzheimerjeve bolezni se lahko namreč razkrijejo prav v očeh. Predstavljena metoda bi lahko tako pripomogla k zgodnejšemu diagnosticiranju Alzheimerjeve bolezni, posledično pa k povečanju uspešnosti metod, ki so namenjene upočasnjevanju napredovanja bolezni …
Ogromno tistega, kar vemo o možganih, rezultat preučevanja retine
Znanstveniki se že zelo dolgo zavedajo, da je retina tesno povezana z možgani. Retina je namreč del osrednjega živčnega sistema. Sestavlja jo več plasti na svetlobo občutljivega živčnega tkiva, ki povezuje oko in možgane. Prednost retine v primerjavi z možgani in hrbtenjačo, »stebroma« centralnega živčnega sistema«, je seveda ta, da je precej lažje dostopna, posledično pa pripravnejša za analizo. Velik del informacij, ki jih imamo danes na voljo o možganih, pravzaprav izvira prav iz preučevanja retine, ki je, kot se zdi, zelo pripravna tudi za zbiranje informacij, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo. Znanstveniki, ki se posvečajo raziskovanju Alzheimerjeve bolezni, tako že več let preučujejo naprave in tehnike, ki se uporabljajo v oftalmologiji. Zanima jih namreč, ali lahko te tehnike pomagajo tudi pri odkrivanju biomarkerjev, tipičnih za Alzheimerjevo bolezen.
Kopičenje problematičnih beljakovin zaznano tudi v retini
Osnova za uvodoma omenjeno študijo je bila raziskava, ki je temeljila na primerjavi očesnega in možganskega tkiva preminulih oseb. Znanstveniki so tkiva oseb, ki pred smrtjo niso imele posebnih kognitivnih težav, primerjali s tkivih tistih, pri katerih so se pojavljali relativno blagi znaki kognitivnih okvar oziroma Alzheimerjeve bolezni (zgodnja faza), in tistih, pri katerih je bila pred smrtjo diagnosticirana pozna faza Alzheimerjeve bolezni. Pri preučevanju retin so se raziskovalci med drugim osredotočili na znake vnetij in na beljakovine, ki jih običajno povezujemo z Alzheimerjevo boleznijo. Tako v mrežnicah oseb z blago obliko kognitivnih okvar kot v mrežnicah oseb, pri katerih je bila diagnosticirana pozna faza Alzheimerjeve bolezni, je bil odkrit presežek beljakovine, imenovane betaamiloid 42. Pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo se začnejo tovrstne beljakovine sprijemati in zbirati med nevroni, kar onemogoči normalno delovanje celic.
Na vrsti je preizkus metode na mrežnicah živih ljudi
Raziskovalci so obenem odkrili tudi molekule in biološke povezave, ki so odgovorne za vnetja ter odmiranje celic in tkiv pri osebah z blagimi kognitivnimi okvarami ter pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo. Pri tem je bila zaznana korelacija med spremembami v retini ter spremembami v delih možganov, ki so odgovorni za spomin, navigacijo in občutek za čas. Ker so bile spremembe v retini zaznane tudi pri ljudeh z zelo blagimi kognitivnimi okvarami – in celo pri tistih, pri katerih pred smrtjo ni bilo mogoče opaziti posebnih kognitivnih težav – se zdi, da je lahko preučevanje retine zelo natančna metoda za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni oziroma bližajočih se kognitivnih težav. Naslednji korak pa je seveda preizkus te metode na živih osebah. Vsekakor bo zanimivo spremljati rezultate teh testiranj, saj se zdi, da gre za zelo zanesljivo metodo, ki bi lahko že kmalu nadgradila trenutni pristop pri diagnosticiranju Alzheimerjeve bolezni, s katero se v sodobni družbi spopada vedno več oseb.