Vnetje oči: zakaj se oči vnamejo in kako jih zdravimo

Vnetje oči je pogosto posledica okužb z virusi, bakterijami ali glivicami. Prizadenejo različne dele očesa in so v nekaterih primerih tudi zelo nalezljiva. Zelo rdeče oko je lahko znak epidemičnega keratokonjunktivitisa, vnetja roženice in veznice, ki je zelo nalezljiva bolezen. Če se pojavi v vrtcu, se lahko kaj hitro okužijo vsi otroci.

Naše oči so nenehno izpostavljene številnim mikroorganizmom, ki lahko povzročijo bolezen. Če nam pade splošna odpornost, lahko običajna obramba pred njimi, ki jo ima oko samo, popusti. Do vnetja ne prihaja le zaradi neposrednega prenosa okužbe z veke, ampak tudi zaradi poškodbe, posega na očeh ali pa splošne imunske oslabljenosti ob bolezni, zaradi katere se lahko razmnožijo tudi virusi in bakterije na očesu.

Vnetje oči

Vnetje oči in kontaktne leče

Ob nošenju leč se možnost okužbe poveča tudi za 50 do 60 odstotkov, nam je povedala oftalmologinja Kristina Mikek, dr. med. Prvi in glavni ukrep, s katerim lahko možnost okužb in vnetij čim bolj zmanjšamo, je ustrezna higiena, predvsem umivanje rok, s katerimi si ljudje sicer oči kar pogosto pomanemo. Pri uporabnikih kontaktnih leč pa svetujejo redno menjavo leč po priporočilu proizvajalca. V današnjem času vse bolj priporočajo enodnevne kontaktne leče, s čimer se možnost okužbe lahko zmanjša.

Nekatere okužbe so nalezljive. “Že medicinske sestre morajo čim hitreje ukrepati, če opazijo v čakalnici nekoga z izrazito rdečim očesom, saj je eden od vzrokov za rdeče oko lahko epidemični keratokonjunktivits, ki je zelo nalezljiv. Prenaša se z rokami, blazinami, brisačami … Zelo hudo je tudi videti, saj oko postane skorajda tako kot pri angora zajcu. Okužba se lahko začne tudi s povečanimi bezgavkami, vročino in drugimi znaki. Pogostejša je v obdobjih večje vlažnosti.” Dobra novica za bolnike je vsaj v tem, da ko enkrat obolenje prebolijo, postanejo nanj odporni. Res pa v nekaterih primerih lahko pusti tudi nekaj posledic, manjših brazgotin na očesu.

Tudi suhost oči je dejavnik tveganja, da lahko pride do vnetja. V takem primeru je potrebna dovolj pogosta uporaba umetnih solz, pogostejše mežikanje in podobno. Vnetje oči lahko prizadene vse starostne skupine, suhost očesa pa se pogosteje pojavlja pri starejših ljudeh in tudi pri nekaterih kronični bolnikih, posebej pri revmatičnih obolenjih (eden od primerov je Sjögrenov sindrom).

Vnetje oči – ko jokamo brez žalosti

Vnete oči so rdeče, lahko srbijo in pečejo ter se čezmerno solzijo. Lahko se pojavi tudi oteklina vek ali veznice. Običajno ob tovrstnih težavah najprej obiščemo svojega splošnega oziroma družinskega zdravnika, ki se bo odločil za prve ukrepe, med katerimi lahko pomagajo antibiotične kapljice, če pa gre za resnejše stanje, ki vztraja dlje časa, vas splošni zdravnik napoti tudi k oftalmologu, saj lahko resnejša vnetja pustijo tudi posledice, ki poslabšujejo vid. Primer so na primer brazgotine roženice, ki lahko ostanejo po hudem vnetju sprednjih delov očesa.

Če pridete z vnetjem očesa k zdravniku, vas bo najverjetneje pri ugotavljanju anamneze vprašal, ali ste bili v savni ali bazenu. Do okužbe lahko namreč pride tudi na ta način, pojasnjuje sogovornica, v tem primeru gre pogosto za okužbo s klamidijo. “Ta bakterija se prenaša tudi spolno, zato moramo v primeru njenega odkritja z antibiotiki zdraviti tudi partnerja. Klamidijo lahko dokažemo z brisom očesne veznice, vendar je lahko del rezultatov lažno negativnih.”

Med povzročitelji okužb, ki lahko pustijo resnejše posledice, je tudi virus herpes simpleks. “Pri kliničnem pregledu virus ugotavljamo s pomočjo fluoresceinskega barvila in biomikroskopa. Mogoče ga je dokazati tudi z brisom veznice na viruse v mikrobiološkem laboratoriju. Eden od načinov zdravljenja pri površinskem roženičnem herpetičnem vnetju je, da postrgamo površino roženice in nato zdravimo lokalno z mazilom ter kapljicami. V hujših primerih, kjer okužba napreduje v globlje plasti roženice, lahko ostanejo brazgotine v roženici, zaradi katerih lahko oseba slabše vidi,” pojasnjuje oftalmologinja.

Tudi okužba s toksoplazmo, ki jo dobimo od mačjih iztrebkov, če na primer primemo onesnažene predmete ali božamo mačke, lahko prizadene oči in lahko privede do zelo slabega vida. Posebej nevarna je pri nosečnicah, ker se prenese na zarodek. Med povzročitelji očesnih vnetij so tudi glivica histoplazma (iztrebki ptic in netopirjev) in citomegalovirus (posebno pri okuženih s HIV).

Vnete oči kapljice za oči

Očesni -itisi

Vnetje oči lahko prizadene različne dele očesa in od njihove razširjenosti so odvisni tudi simptomi in posledice.

BLEFARITIS je vnetje veke, ki spada med pogostejše in je povezano predvsem z zaporami solznih žlez, sindromom suhega očesa, pa tudi z alergijami ali poškodbami. Drugim težavam (rdečini, srbenju, pekočemu občutku) se lahko pridruži občutek peska v očeh. Pri stafilokoknem blefaritisu se izločki lahko sprijemajo na trepalnicah. Del zdravljenja je ustrezno čiščenje oziroma toaleta vek, obkladki in nadomestki solz (po možnosti brez konzervansov).

V ta sklop spadajo tudi neprijetne bulice na očesu, ki jim rečemo ječmen. Pri njem so namreč vnete žleze lojnice na robu veke. Žleza se zamaši in nastane kapsula, kjer se nabira gnoj. Če se ta v nekaj dneh sam ne izloči, je potreben manjši kirurški poseg, prav tako če tudi po ozdravitvi ostane zatrdlina, ki osebo moti.

KONJUNKTIVITIS je vnetje očesne veznice, ki ga povzročajo virusi, bakterije ali alergije. Lahko je tudi posledica suhega očesa. Če je vnetje oči virusno, je lahko del prehladnega obolenja in se tudi prenaša na bližnje osebe. Zanj je značilno rdeče oko z vodnim in pozneje tudi gnojnim izcedkom. Če je vnetje bakterijsko, ga zdravijo z antibiotičnimi kapljicami, sicer pa praviloma le lajšajo težave. Včasih se pojavijo začasne motnjave na roženici (povezane z imunskim odzivom).

UVEITIS je bolj splošna diagnoza. Delimo ga lahko še na na sprednji (anteriorni), zadnji (posteriorni) uveitis ali panuveitis, kjer gre za razširjeno vnetje oči. Vnetje lahko zajame šarenico, ciliarnik, žilnico in mrežnico. Lahko je posledica poškodbe, sistemske bolezni, virusov, bakterij ali glivic. Vnetje lahko povzroča bolečino, občutljivost na svetlobo in solzenje, lahko pride tudi do motnjav v vidu. Zdravljenje običajno prevzamejo posebej za to področje usposobljeni strokovnjaki. Eden od vzrokov vnetja mrežnice je toksoplazmoza. Tudi glivica histoplazma, ki se nahaja v zemlji (prenaša se z iztrebki ptic in netopirjev) lahko povzroči vnetje mrežnice in motnje vida.

Pri vnetju steklovine, ki zapolnjuje notranjost očesa, se lahko nabirajo skupki levkocitov, tako imenovane snežne kepe, oko pa je bledo in na zunaj ne kaže znakov vnetja. Pojavlja se lahko v povezavi s sistemskim obolenjem (sarkoidozo, Crohnovo boleznijo, multiplo sklerozo). Pri zdravljenju lahko uporabljajo tudi blage odmerke kortikosteroidov.

SKLERITIS je vnetje beločnice, ki lahko povzroči tudi hudo bolečino. Oko je rdeče. Postopno prihaja do občutljivosti na svetlobo, solzenja in slabšanja vida.

Solze lahko dodajamo

Zdravljenje očesnih vnetij je pogosto (posebno če gre za virusna vnetja) omejeno na lajšanje težav, pojasnjuje mag. Kristina Mikek, dr. med. Izjemoma tudi pri njih preventivno predpišejo antibiotik, da ne pride do tako imenovane ‘superinfekcije’, ko se virusni okužbi pridruži še bakterijska, ker potem lahko v hujših oblikah pride tudi do razjed.

Pri zdravljenju lahko uporabljajo tudi nizke odmerke kortikosteroidov, pri blažjih oblikah v obliki kapljic lokalno, pri hujših oblikah pa tudi v obliki tablet. Pri suhem očesu pa oftalmologinja omenja še eno možnost, zdravilo ciklosporin v zelo nizkih koncentracijah. “Sicer ga uporabljajo za zaviranje rasti rakastih celic, v zelo nizkih koncentracijah pa pomaga tudi pri sindromu suhega očesa. V ZDA je temu namenjen poseben pripravek, v Sloveniji pa ga po potrebi naredijo v lekarnah.”

Kako se izogniti tveganju za vnetje oči

  • Dobro si umijte roke, preden se dotikate oči (na primer pri namestitvi kontaktih leč ali pri uporabi kapljic).
  • Ne delite ličil z drugimi. (Ne uporabljajte jih v času, ko vnetje oči še poteka.) Če ste se okužili z virusi ali bakterijam, pa je najbolje, da stara ličila zavržete.
  • V času okužbe tudi ne uporabljajte kontaktnih leč.
  • Ne delite zdravil, ki se nanašajo na oči (mazila, kapljice) z drugimi.
  • Ne uporabljajte tujih brisač, robčka ali posteljnega perila, če niso oprana.
  • Zaščitite oči z očali pred draženjem v primeru hudega vetra, vročine ali mraza.
  • Uporabljajte posebna očala pri delu s kemikalijami ali pri delu, kjer vam lahko delci sicer priletijo v oko.
  • Izogibajte se izpostavljanju oči onesnaženi vodi.