Amalgam, da ali ne?

Novejše raziskave nakazujejo možnost, da so za škodljive učinke živega srebra bolj dovzetni nosilci določenih genetskih variacij. Nedvomno so živemu srebru iz amalgama najbolj izpostavljeni zobozdravstveni delavci, čeprav se je tudi pri njih v zadnjih dveh desetletjih izpostavljenost občutno zmanjšala zaradi izboljšanja higienskih ukrepov na delovnem mestu. Pri splošni populaciji lahko živo srebro iz amalgama predstavlja tudi polovico celokupne obremenitve organizma z živim srebrom.

Dokončnega odgovora ali je tovrstna izpostavljenost živemu srebru iz amalgama dejansko zdravju škodljiva za enkrat ne moremo podati.

Amalgam

Amalgam, ki se uporablja za zobne zalivke, je zlitina, ki vsebuje 50% živega srebra. Pri nameščanju, odstranjevanju oziroma žvečenju lahko pride do izpostavljenosti živemu srebru. Kot javnosti sporoča Lucija Perharič iz NIJZ, je mnenje večine evropskih in severno ameriških uradnih inštitucij, da izpostavljenost živemu srebru iz amalgama ne predstavlja tveganja za zdravje. Vendar se že od začetka uporabe amalgama v 19. stoletju pojavljajo tudi stališča, da je tovrstna izpostavljenost lahko zdravju škodljiva predvsem za bolj ranljive skupine prebivalstva.

Novejše raziskave nakazujejo možnost, da so za škodljive učinke živega srebra bolj dovzetni nosilci določenih genetskih variacij. Nedvomno so živemu srebru iz amalgama najbolj izpostavljeni zobozdravstveni delavci, čeprav se je tudi pri njih v zadnjih dveh desetletjih izpostavljenost občutno zmanjšala zaradi izboljšanja higienskih ukrepov na delovnem mestu. Pri splošni populaciji lahko živo srebro iz amalgama predstavlja tudi polovico celokupne obremenitve organizma z živim srebrom. Dokončnega odgovora ali je tovrstna izpostavljenost živemu srebru iz amalgama dejansko zdravju škodljiva za enkrat ne moremo podati.