Tako se sprašujejo na nacionalnem portalu za prehrano, ki je začel delovati pred kratkim. Konoplja (Cannabis sativa L.) je ena izmed najstarejših udomačenih rastlin, dokazi o njenem gojenju segajo že 12.000 let nazaj. Najprej je bilo gojenje namenjeno predvsem pridobivanju konopljinih vlaken, ki so se uporabljala za izdelavo vrvi, oblačil in kasneje tudi papirja. Sčasoma pa so se v prehrani začela uporabljati semena, ki so imela pomembno vlogo v prehrani v zimskem času, saj so dober vir maščob in beljakovin, hkrati pa jih je enostavno shranjevati.
Navadna ali industrijska konoplja (Canabis sativa L. subsp. sativa), v nadaljevanju konoplja, je enoletna rastlina iz družine konopljevk (Cannabaceae) in rodu Cannabis, kamor spada tudi indijska konoplja (Cannabis sativa L. subsp. indica). Konoplja je enoletna rastlina s pokončnim, zelnatim in dlakavim steblom, ki se razveji glede na sorto in razpoložljiv prostor za rast. Doseže višino od 0,5 m do 5 m. Običajno je dvodomna rastlina, kar pomeni, da so ženski in moški cvetovi na ločenih rastlinah, semena daje le ženska rastlina. Konoplja je dobro poznana zaradi svoje vsestranski uporabnosti, ima tudi velik gospodarski pomen. Za različne namene je mogoče uporabiti rastlino v celoti. Konopljina vlakna so zaradi svojih lastnosti cenjena v gradbeništvu, tekstilni, papirni in avtomobilski industriji. Za prehrano se uporabljajo mladi poganjki rastline, listi, semena ter iz njih pridobljeno olje in oljna pogača. Na tržišču je mogoče zaslediti široko paleto živil s konopljo. Najbolj poznani izdelki, zaradi ugodne hranilne sestave, so zagotovo konopljino olje, konopljina semena in konopljine beljakovine. Na tržišču pa so še številni drugi izdelki kot je konopljin čaj, siri z dodano konopljo ter kruh, testenine, piškoti in pijače z dodano konopljo. V zadnjem času se močno povečuje tudi ponudba prehranskih dopolnil s konopljo.
Na Nutrisu so povedali, da se konoplja v javnosti pogosto povezuje s psihoaktivno snovjo tetrahidrokanabinolom, bolj znanim pod imenom THC. Navadna ali industrijska konoplja, o kateri govorijo v tem prispevku, v primerjavi z indijsko konopljo vsebuje bistveno manjše količine THC. Zato sestave jedilnega konopljinega olja na noben način ni mogoče primerjati s sestavo olja indijske konoplje, ki ga pridobivajo z ekstrakcijo iz listov in cvetnih poganjkov, in vsebuje visoko koncentracijo THC (približno 10%), zaradi česar je indijska konoplja razvrščena med prepovedane droge.
Konopljina semena
Semena navadne konoplje vsebujejo 25-45 % olja, 20-25 % beljakovin, 20-30 % ogljikovih hidratov in 10-15 % prehranskih vlaknin. Konopljina semena je, zaradi visoke vsebnosti večkrat nenasičenih maščobnih kislin, najbolj priporočljivo uživati surova. Lahko jih dodamo žitom za zajtrk, solatam ali pa jih vmešamo v že pripravljene kuhane jedi. Uživamo pa lahko tako oluščena kot neoluščena semena, pri čemer slednja vsebujejo velik delež vlaknin. Konopljina semena vsebujejo beljakovine ugodne aminokislinske sestave, ki je podobna nekaterim beljakovinam živalskega izvora, zato je priporočljivo uživanje tudi pri posameznikih, ki ne uživajo živil živalskega izvora. Semena vsebujejo vitamina A in E, med minerali pa so najbolje zastopani magnezij, baker, cink in železo.
Kot omenjeno semena industrijske konoplje lahko vsebujejo nekaj THC in drugih kanabinoidov, ki so predvsem posledica stika z drugimi deli rastline pri žetvi, ki v primerjavi s semeni vsebujejo večje količine kanabinoidov. Prav z namenom preprečevanja kontaminacije s kanabinoidi morajo pridelovalci zagotoviti ustrezno čiščenje semen, predvsem odstranitev zelenih delov rastlin.
V povezavi z varnostjo uporabe navadne konoplje je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v letu 2016 pripravil Strokovno mnenje glede varnosti živil, ki vsebujejo industrijsko konopljo in za zdravje sprejemljivih vsebnosti tetrahidrokanabinola in kanabidiola v živilskih izdelkih. Uporaba industrijske konoplje v živilih je tako pri proizvajalcih kot pri potrošnikih odprla več vprašanj, povezanih s potencialnimi koristmi in tveganji za zdravje. Živila, ki vsebujejo ali so v celoti izdelana iz različnih delov industrijske konoplje, namreč lahko vsebujejo sledove tetrahidrokanabinola (THC) in še najmanj 60 drugih kanabinoidov, kar nekaj od teh je tudi biološko aktivnih. V Evropski uniji je dovoljeno gojiti vrste Cannabis sativa, ki so navedene v evropskem katalogu »Common Catalogue of Varieties of Agricultural Plant Species« in pri katerih vsebnost tetrahidrokanabinola (THC) ne presega 0,2 % v suhi snovi rastline. Za pripravo običajnih živil z industrijsko konopljo, poleg zahtev Pravilnika o gojenju in uporabi vrst industrijske konoplje, ki opredeljuje, da vsebnost THC ne sme presegati 0,2% v suhi snovi rastline, se trenutno glede vsebnosti kanabinoidov v končnih izdelkih predlaga spremljanje surovin vsaj s smernimi vrednostmi, kot jih predlaga Evropsko združenje za industrijsko konopljo. Na tak način se bo vzpostavila tudi dobra kmetijska in proizvodna praksa. Obenem je v teku tudi pridobivanje več podatkov za obvladovanje tveganj, ki jih lahko prinašajo taka živila.