Ali veste, da preživimo v povprečju kar devet ur na dan v službi, vključno s časom, ki ga potrebujemo za pot na delo in domov? Največ časa (skupaj približno 45 ur na teden oziroma 195 ur na mesec) preživimo prav na delovnem mestu, zato je vredno premisliti o higienskih tveganjih, ki smo jim izpostavljeni v službi.

Pisarniški bacili

Seveda ni realno, da bi bilo naše okolje povsem brez nevarnih mikroorganizmov, vendar pa obstaja nekaj osnovnih varnostnih ukrepov, s katerimi lahko preprečimo možne okužbe in posledično ne zbolimo.

Le 10 odstotkov vprašanih v raziskavi, ki je potekala na svetovni ravni, je menilo, da je redno čiščenje in razkuževanje površin najbolj učinkovita zaščita pred nevarnimi mikroorganizmi, zaradi katerih lahko zbolimo za prehladom ali gripo. Čeprav je čiščenje oziroma razkuževanje znanstveno dokazan način za učinkovito borbo z nevarnimi mikroorganizmi, se kar 90 odstotkov anketiranih ljudi tega žal ne zaveda.

Pot na delo

Če potujete z javnim prevozom, potem ste dnevno izpostavljeni številnim virusom in bakterijam, ki so se na javne površine (držala oziroma ročke, naslonjala, avtomati ipd.) prenesli zaradi slabih higienskih navad potnikov ali pa bolnih ljudi. V javnih prevoznih sredstvih so pogoji za prenos virusov in bakterij idealni, saj se zaradi gneče ljudi v majhnih prostorih in ob hkratnem pomanjkanju svežega zraka (ni rednega zračenja) nevarni mikroorganizmi zelo hitro prenašajo. Zato je pomembno, da si ob kihanju ali kašljanju usta in nos pokrijete z robčkom in nato uporabite dezinfekcijske robčke ali drugo sredstvo za razkuževanje rok.

Umivanje rok

Virusi in bakterije lahko preživijo na površinah tudi po več dni in okužijo tudi druge ljudi, zato je pomembno, da se po stiku z javnimi površinami ne dotikate oči, nosu ali ust z rokami, saj lahko z dotikanjem obraza prenesete nevarne mikroorganizme v telo in se okužite. Uporabljene robčke čim prej zavrzite v koš za smeti in si takoj po prihodu v službo umijte roke (že prej pa se priporoča uporaba dezinfekcijskih sredstev, zlasti v času, ko so pogosta različna virusna obolenja).

»Pisarniški bacili«

Raziskave so pokazale, da so ljudje, ki delajo v pisarni, za svojo pisalno mizo približno 400-krat bolj izpostavljeni nevarnim mikroorganizmom kot pri sedenju na straniščni školjki. Na straniščni deski je običajno okrog 10.000.000 nevarnih mikroorganizmov, to je približno 12.450 na kvadratni centimeter. Na telefonu pa jih je lahko več kot 25.000 na kvadratni centimeter, na tipkovnici več kot 3.000 in miški preko 1.600 mikroorganizmov na kvadratni centimeter. Da ne govorimo še o kljukah, stikalih, fotokopirnih strojih, kavomatih in ostalih kritičnih točkah na delovnem mestu.

Če delate v službi, kjer je higiena ključnega pomena, kot je na primer delo v bolnišnicah, domovih za ostarele, kuhinjah ipd., je še posebej pomembno, da v celoti spoštujete higienske standarde, saj se tako prepreči prenos nevarnih mikroorganizmov in omeji potencialne okužbe. Če imate opravka s hrano, si roke vedno temeljito umijte pred stikom z živili in po njem, hkrati pa poskrbite, da ne pride do navzkrižne kontaminacije med različnimi vrstami živil, kot sta na primer meso in zelenjava. Vedno poskrbite za upoštevanje higienskih standardov oziroma predpisov (npr. HACCP) in priporočljivih smernic.

Bacili tipkovnica

Kaj lahko storite za preventivo

Obstaja nekaj ključnih napotkov in dobrih navad, s katerimi lahko zmanjšate nevarnost za okužbe na vašem delovnem mestu.

  • Po pripravi hrane, pred jedjo in po uporabi stranišča si vedno umijte roke s toplo vodo in milom, nato pa roke skrbno osušite oziroma obrišite s čisto brisačo.
  • Pri kašljanju ali kihanju si obvezno pokrijte usta in nos z robčkom, slednjega pa po uporabi odvrzite v koš za smeti.
  • Izogibajte se malici za pisalno mizo; če nimate možnosti jesti v bolj varnem okolju, mizo pred jedjo in po njej razkužite, pri malicanju pa uporabite krožnik in prtičke. Med jedjo se izogibajte uporabi telefona ali dotikanja ključev, saj lahko tako prenesete viruse oziroma bakterije v telo in se okužite.
  • Vedno imejte pri sebi antibakterijske robčke oziroma sprej ali gel za dezinfekcijo, saj vam bodo prišli prav, ko ne boste imeli dostopa do tople vode in mila.
  • Za čiščenje mize, telefona, miške in tipkovnice uporabljajte ustrezna sredstva za razkuževanje površin, ki bodo uničila nevarne mikroorganizme. Na razkuževanje bodite še posebej pozorni v času povečanja prehladnih ali črevesnih obolenj.
Razkuževanje rok

Umivanje rok

Tako na delovnem mestu kot tudi doma je umivanje rok najbolj učinkovit način pri preprečevanju okužb in širjenju nevarnih mikroorganizmov. Roke je treba umiti:
pred:

  • jedjo ali pripravo hrane,
  • aplikacijo zdravil ali nudenjem prve pomoči.

po:

  • uporabi stranišča,
  • ravnanju z živalmi,
  • stiku s telesnimi tekočinami oziroma izločki,
  • kašljanju, kihanju in brisanju nosu,
  • stiku s kritičnimi točkami oziroma površinami, kot so na primer službene menze, fotokopirni stroji ipd.

pred in po:

  • dotikanju surove hrane,
  • stiku z bolnimi osebami.

… in vedno, kadar so roke vidno umazane!

Kako si pravilno umijemo roke

Zmočite roke s čisto, tekočo vodo (priporočljiva je topla voda) in nanje nanesite milo.

  1. Roke drgnite skupaj, da se milo dobro speni in pokrije vse predele rok (roke dobro očistite ne le po dlaneh, pač pa tudi po obeh palcih, zapestjih, hrbtnih straneh, med prsti in pod nohti).
  2. Roke umivajte vsaj 20 sekund.
  3. Sperite roke pod tekočo vodo.
  4. Popolnoma osušite roke s čisto brisačo.

Preberite tudi: Širjenje gripe preprostejše, kot smo si predstavljali doslej