Znano je sicer, da se lahko virus, ki povzroča gripo, širi zelo hitro. Vendar pa so znanstveniki z univerze v Marylandu zdaj ugotovili, da morda ukrepi, s katerimi smo poskušali doslej preprečevati okužbe, ne pomagajo kaj dosti. Za širjenje gripe naj bi bilo namreč dovolj že dihanje, torej ne nujno kašljanje ali kihanje.
Umivanje rok in drugi preventivni ukrepi nesmiselni?
Doslej smo se pri preprečevanju širjenja gripe oziroma virusa, ki jo povzroča, osredotočali predvsem na kašljanje oziroma kihanje. Tako je bilo jasno, da si mora oseba, ki je okužena, med kašljanjem zakriti usta. Širjenje gripe pa smo poskušali delno preprečevati tudi z rednim in temeljitim umivanjem rok, še posebej po stiku s potencialno problematičnimi površinami, ko je obstajalo povečano tveganje prenašanja virusov od posameznika do posameznika. Čeprav tudi do zdaj obvladovanje širjenja gripe ni bilo najlažje, pa je vendarle obstaja določena možnost, da s povečano previdnostjo zmanjšamo tveganje za okužbo. Sodeč po najnovejših dognanjih, pa določeni preventivni ukrepi nimajo tako pomembne vloge, kot smo si predstavljali. Za prenos virusa naj bi bilo namreč dovolj že to, da okužena oseba diha.
Okuženi delci v zraku zgolj zaradi dihanja osebe z gripo
Raziskavo, na katero se nanašamo, je vodil dr. Donald Milton, v njej pa je sodelovalo 142 posameznikov, večinoma študentov z omenjene univerze. Vsi so bili seveda okuženi z virusom, ki povzroča gripo. Raziskovalci so ugotovili, da oseba z gripo okuži zrak okoli sebe že s tem, da diha. Ni torej nujno, da kašlja ali kiha, kot smo mislili do nedavnega. V zraku se že kot posledica dihanja pojavijo okuženi delci, ki lahko tam ostanejo še dolgo časa. Najbolj problematično obdobje naj bi bilo prvih nekaj dni ob okužbi. Vsi zbrani vzorci so bili odvzeti v roku 3 dni od okužbe. Zbiranje vzorcev je sicer potekalo tako, da so morali sodelujoči posamezniki, ki so imeli gripo, dihati, govoriti, kašljati in kihati v posebno napravo.
V primeru okužbe ostanite doma
Na podlagi analize vzorcev so raziskovalci ugotovili, da je bil virus prisoten v približno 50 odstotkih tistih vzorcev, ki niso bili zbrani tako, da je okužena oseba kašljala. Tako je jasno, da kašljanje še zdaleč ni pogoj za širjenje virusa. Zanimivo je še, da so raziskovalci po drugi strani odkrili, da kihanje ne pomeni nujno močno povečanega tveganja za prenos virusov. Seveda nove ugotovitve še ne pomenijo, da so ukrepi, kot so redno umivanje rok in ohranjanje čistih površin, povsem nesmiselni. Vendar pa se zdi še pomembnejše to, da se okužena oseba zares izogiba stikov z drugimi. Pokrivanje ust z roko med kašljanjem namreč očitno ni dovolj. Tako se izogibajte temu, da bi hodili v službo oziroma nasploh v javnost, če ste okuženi. Če je le mogoče, torej ostanite doma – kar ne bo koristilo le drugim, ampak bo počitek v primeru okužbe zelo blagodejen tudi za vas. Seveda je pomembno, da se poskušate čim bolj izolirati že ob prvih znakih okužbe. Kot smo omenili, je namreč prav na začetku možnost prenosa virusov na druge zgolj z dihanjem največja.