V Sloveniji in po svetu obstaja ogromno ljudi, za katere je dializa neizogiben del življenja, saj njihove ledvice preprosto niso zmožne učinkovitega opravljanja nalog, ki bi jih sicer morale opravljati. Za mnoge ljudi je dializa edina rešitev, medtem ko čakajo na morebitnega darovalca, česar pa številni seveda nikoli ne dočakajo, saj je takšnih ljudi precej več, kot je organov, ki so na voljo za transplantacijo. Zaradi vseh naštetih in mnogih drugih razlogov se zdi nedavni izum skorajda kot dar z neba. Dva znanstvenika sta namreč pred kratkim razvila prvo umetno ledvico na svetu, ki bo morda rešila mnoge izmed opisanih težav, s tem pa seveda predvsem mnoga življenja ….
Poleg živih ledvičnih celic uporabljeni še posebni mikročipi
Prva umetna ledvica je rezultat sodelovanja dveh strokovnjakov, in sicer Williama Fissela in Shuva Roya. Razvila sta jo v okviru projekta, ki sta ga poimenovala Projekt ledvica in ki je namenjen naslavljanju problematike pomanjkanja ledvic za transplantacijo v Združenih državah Amerike. Njuna umetna ledvica sicer temelji na uporabi živih ledvičnih celic, skupaj s specializiranimi mikročipi (te mikročipe, ki jih je 15 in ki delujejo kot filtri, bo »poganjalo« srce), njeno delovanje pa naj bi bil enako delovanju zdrave človeške ledvice.
Umetna ledvica zmožna razlikovanja med hranilnimi snovmi in odpadki
Zelo pomembna lastnost na novo razvite umetne ledvice je, da lahko z visoko stopnjo natančnosti razlikuje med odpadnimi snovmi in hranili, ki jih naše telo nujno potrebuje, kar je izjemno pomembno za pravilno delovanje tega organa. Za vstavitev v telo naj bi zadostoval že precej osnoven operativni poseg. Po drugi strani je seveda transplantacija pravega organa zelo kompleksna in pogosto precej tvegana operacija.
Na obzorju so prva klinična testiranja na ljudeh
Osnovna ideja, na kateri temelji umetna ledvica Fissela in Roya, je ta, da bodo začele žive ledvične celice sčasoma preraščati čipe in oponašati delovanje prave, zdrave ledvice. Medtem ko je za mnoge ledvične bolnike dializa le začasna rešitev, ki ne more prinesti trajnega izboljšanja, pa naj bi bila umetna ledvica precej bolj dolgoročna opcija, ki je po mnenju mnogih precej učinkovitejša od transplantacije prave ledvice. Trenutno sicer inženirji natančno pregledujejo vsako najmanjšo podrobnost tega novega izuma, da bi se prepričali, ali je umetna ledvica zares varna, preden se začnejo klinična testiranja na ljudeh.
Bo izum popolnoma odpravil potrebo po dializi?
Dializa sicer lahko nadomesti določene funkcije, ki naj bi jih imele sicer ledvice, kamor na primer sodijo odstranjevanje odpadkov, presežkov soli in čezmernih količin vode, uravnavanje ravni kalija in natrija v krvi ter pomoč pri uravnavanju krvnega taka. Vendar pa v primeru odpovedi ledvic dializa preprosto ne zadošča – v takšnih primerih je nujna transplantacija, sicer se začnejo v telesu kopičiti nevarno visoke količine odpadkov. A četudi to ne bi bila težava, je dializa sama po sebi postopek, ki vzame zelo veliko časa in energije.
Čeprav obstajajo tudi primeri, ko se izvaja doma, dializa v večini primerov še vedno poteka v bolnišnici, običajno trikrat tedensko po tri ali štiri ure. Za nemalo ljudi je to realnost, ki lahko včasih traja tudi dolga leta. Možnost, da bi izum umetne ledvice v prihodnje popolnoma odpravil potrebo po dializi, se zdi tako izjemno razveseljujoča. A za zdaj gre seveda še vedno zgolj za možnost, tako da bo potrebne nekaj potrpežljivosti, da se pokaže, kako realistična so bila ta pričakovanja.
Preberite tudi: Vnetje mehurja: Kakšni so znaki in kdaj k zdravniku?