Biotska raznovrstnost in človek

Upad biotske raznovrstnosti je v svetovnem merilu trenutno največja grožnja človeštvu. Večja od klimatskih sprememb in večja od finančne krize. Letošnje sporočilo Svetovnega dne biotske raznovrstnosti je »vključevanje biotske raznovrstnosti – vzdrževanje ljudi in njihovega načina preživljanja«. Zato bodo vse do 10. junija po Sloveniji različni dogodki.

Biotska raznovrstnost

Kapital Slovenije  je njena narava. Pazimo nanjo, ker je pomembna. Na svetu je več kot 12 milijonov različnih vrst živih bitij, od tega v Sloveniji med 50 – 120 000 različnih vrst. Slovenija ima 37 odstotkov ozemlja v omrežju Nature 2000 ter 12 odstotkov ozemlja v zavarovanih območjih.

S pomočjo vrednotenja ekosistemskih storitev smo preračunali, da na primer območje Lovrenških jezer, veliko slabih 90 hektarjev v primeru trajnostnega izkoriščanja v obdobju 50 let »prinese« 191 milijonov evrov, medtem ko pri intenzivnem izkoriščanju in pozidavi v 50 letih iz tega območja dobimo 38 milijonov evrov, po tem času pa izkoriščanje sploh ni več možno.

Narava je zapleten mehanizem a uravnotežen. Lahko preživi brez človeka, medtem ko človek brez nje ne more. Prav vse človekove potrebe izhajajo iz narave – potreba po hrani, čisti vodi, zraku, zdravju, socialnem življenju in duhovnem.

Letošnje sporočilo Svetovnega dne biotske raznovrstnosti daje poseben poudarek dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi in njihove uporabe. Genski viri, ki so rastlinskega, živalskega ali mikrobnega izvora, se uporabljajo za različne namene, od osnovnih raziskav do razvoja izdelkov. Uporabniki genskih virov so raziskovalne in akademske ustanove ter zasebna podjetja iz različnih sektorjev, npr. farmacije, kmetijstva, hortikulture, kozmetične industrije in biotehnologije.

Naslednji letošnji poudarek je namenjen malim družinskim kmetijam. Biotska raznovrstnost je ključnega pomena za sisteme malih kmetij, ki ohranjajo mnoge stare sorte in pasme, odporne proti podnebnim spremembam.

M.K.