Zdi se, da večina mikrobov v našem črevesju ostane stabilna nekaj let, morda celo večino naših življenj, zdaj poročajo raziskovalci. Analiza bakterij v prebavnih sistemih 37 zdravih žensk preko obdobja približno petih let, je v večini primerov pokazala le malo razlike skozi čas. Tako pravi molekularni biolog Jeffrey Gordon z Washington University School of Medicine, ki je vodil raziskavo. Mnogi mikrobi ostanejo z nami in lahko oblikujejo naša življenja, spodbujajo naše zdravje ali pa v določenih okoliščinah prispevajo k tveganju za bolezen.
Znanstveniki so že dolgo časa vedeli, da okoli nosimo bakterije, ki nam pomagajo prebaviti hrano. Ampak očitno počnejo še veliko drugih stvari. »To so celice, ki so pomemben del nas,« pravi Gordon. »In prispevajo k našemu zdravju.« O mikrobih se vedno sprašujemo: »Ko se te skupnosti mikrobov tvorijo, kako dolgo vztrajajo?« V ta namen so razvili nov tip pregleda črevesja. »Črtna koda življenja« je genetska analiza, ki vključuje kontinuirano analiziranje vseh razlik v določenem bakterijskem genu. Ker vsak sev bakterije nosi nekoliko drugačno obliko gena, oblike delujejo skoraj kot »črtne kode«, ki identificirajo seve, ki so prisotni.
Ta metoda je »način razvrščanja organizmov, ki so zastopani v posameznikovi črevesni skupnosti v določenem trenutku in skozi čas,« pravi Gordon. Možnost preizkušanja črevesne mikrobe od časa do časa pa se lahko sčasoma izkaže za zelo koristen pregled, pravi Gordon. Na primer v študiji v reviji Science so Gordon in njegova ekipa ugotovili, da ko je več žensk izgubilo težo, se je sestava njihovih črevesnih bakterij nekoliko spremenila (čeprav znanstveniki niso mogli ugotoviti, kaj je bilo prej – izguba telesne teže ali bakterijski premik). »Ko smo pogledali črevesno floro določene osebe, smo precej zlahka povedali, koliko teže je izgubila ali pridobila, ne da bi jo postavili na tehtnico,« pravi Jeremiah Faith iz bolnišnice Mount Sinai v New Yorku, ki je pomagal izvesti študije.
Še ena zanimiva ugotovitev je, da se zdi, da mikrobi ostajajo v družinah – tako kot geni. Raziskovalci so ugotovili več podobnosti v črevesnih mikrobih sorodnih žensk – kot sta sestri, ali mati in njena hči – kot med ženskami, ki niso bile povezane. »Pri vseh, ki smo jih preverili, smo lahko prepoznali seve bakterij, ki so skupni povezanim posameznikom, kar kaže, da so imeli te mikrobe že dolgo časa, ker je veliko teh sorodnikov živelo daleč narazen,« pravi Faith
Ugotovitev potrjuje prejšnje raziskave, ki kažejo, da se naše mikrobne skupnosti po navadi oblikujejo zgodaj v življenju, večinoma iz mikrobov, ki jih dobimo od naših mater in drugih bližnjih sorodnikov, ko smo mlajši. »Na enak način kot naši geni opredeljujejo, kdo smo, bi lahko rekli, da mikrobne populacije, ki nas naseljujejo, opredelijo, kdo smo,« pravi Eric Pamer z Memorial Sloan-Kettering Cancer Center v New Yorku.
Ker so bile vse ženske v študiji zdrave, raziskovalci niso preverili, kaj se zgodi z našimi mikrobi, ko jemljemo stvari, kot so antibiotiki ali probiotiki.