DomovKlub MamaPorod in nosečnostDojenje v prvem dnevu življenja zmanjšuje smrtnost pri novorojenčkih

Dojenje v prvem dnevu življenja zmanjšuje smrtnost pri novorojenčkih

Dojenje ustvari močno čustveno vez med materjo in novorojenčkom, obenem pa prispeva k zdravemu razvoju otroka. Še posebej pomembno je dojenje v prvih 23 urah po rojstvu, saj se tako tveganje za prezgodnjo smrt novorojenčka močno zniža. Otroci, ki so bili dojeni v prvem dnevu življenja, naj bi imeli kar 40 odstotkov manj možnosti za smrt v prvih 28 dnevih, kot so nedolgo tega opozorili pri UNICEF-u. Včasih seveda dojenje zaradi »višje sile« enostavno ni izvedljivo, a če obstaja ta možnost, jo je vsekakor pametno izkoristiti in tako zagotoviti otroku optimalno oskrbo s pomembnimi hranilnimi snovmi.

- Oglas -
Dojenje prvi dan

Katere pomembne snovi sploh vsebuje materino mleko?

Materino mleko vsebuje dve vrsti beljakovin, in sicer kazein (40 odstotkov) ter t. i. sirotkine beljakovine (60 odstotkov). Razmerje med obema tipoma beljakovin je idealno za hitro in enostavno prebavo. Mleko v prahu po drugi strani vsebuje večji delež kazeina, zaradi česar ga dojenčki težje prebavijo. Visoka vsebnost sirotkinih beljakovin v materinem mleku poskrbi tudi za zaščito dojenčka pred mnogimi okužbami.

Poleg različnih beljakovin vsebuje materino mleko tudi pomembne maščobe, ki so nujne za normalen razvoj dojenčkovih možganov in absorpcijo v maščobi topnih vitaminov, predstavljajo pa tudi glavni vir energije oziroma kalorij. V materinem mleku najdemo tudi mnoge vitamine, kot so A, D, E in K. Konkretna vsebnost vitaminov je sicer povezana z materino prehrano in z drugimi dejavniki, zato je pomembno, da se že med samo nosečnostjo opravijo potrebne preiskave. Če je ugotovljeno, da vam primanjkuje določenih vitaminov, je treba čim prej ukrepati.

V materinem mleku najdemo tudi laktozo, ki predstavlja osnovni vir ogljikovih hidratov za novorojenčka. Tudi laktoza poskrbi za povečanje kalorične vrednosti mleka, obenem pa vpliva na zmanjšanje števila škodljivih bakterij v želodcu, zaradi česar se izboljša absorpcija kalcija, fosforja in magnezija.

- Oglas -

Približno polovica otrok ni dojena takoj po rojstvu

V materinem mleku torej najdemo vse, kar dojenček potrebuje za uspešen razvoj. Žal pa trenutni podatki kažejo, da kar 77 milijonov otrok, ki se rodijo letno, ni dojenih v prvih urah po rojstvu. To pomeni 1 od 2 novorojenčkov, torej kar polovica. Ker lahko materino mleko oskrbi otroka s pomembnimi protitelesi, je mogoče pri novorojenčkih, ki niso dojeni, zaznati oslabljen imunski sistem. Tako je dojenčkova odpornost na številne bolezni precej zmanjšana. Po besedah enega od predstavnikov UNICEF-a bi bilo mogoče letno rešiti kar 800.000 dojenčkov, ki umrejo prezgodnje smrti, če bi bili vsi novorojenčki dojeni takoj po rojstvu.

Odlašanje z dojenjem lahko povzroči tudi kasnejše pomanjkanje mleka oziroma nezmožnost dojenja v prihodnje. Materino mleko naj bi bilo edina hrana, ki jo otrok potrebuje v prvih šestih mesecih življenja, tudi kasneje pa se priporoča dojenje vsaj do prvega leta starosti. Podatki pa kažejo, da je le 43 odstotkov vseh dojenčkov v prvih šestih mesecih hranjenih izključno z materinim mlekom. V določenih državah je povsem običajno, da se dojenčke hrani le s kravjim mlekom, mlekom v prahu ali celo s sladkano vodo, kar ima lahko usodne posledice z otrokov imunski sistem.

Preberite tudi: Dojenje: pomanjkanje mleka in mastitis

.
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -