Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pozdravljamo sprejetje predloga Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki ga je Vlada RS sprejela na seji 1. decembra 2016. Predlog zakona predstavlja celovit program ukrepov in enega najbolj naprednih zakonov na tem področju v Evropi in svetu.
V predlogu zakona bi radi še posebej izpostavili nekatere ključne ukrepe, kot so enotna embalaža, popolna prepoved oglaševanja, promocije in razstavljanja tobačnih izdelkov, dovoljenja za prodajo tobačnih izdelkov, velika slikovno-besedilna zdravstvena opozorila, strožje kaznovanje kršitev in prepoved značilnih arom. S celovitim programom ukrepov lahko pomembno zmanjšamo razširjenost kajenja med prebivalci Slovenije, še posebej med otroci, najstniki in mladimi, in dolgoročno tudi hude posledice kajenja, ki ji beležimo v Sloveniji. Učinkovitost celovitih programov nadzora nad tobakom in pomen uvedbe novih učinkovitih ukrepov potrjujejo primeri držav, ki so take programe in ukrepe že uvedle in uspešno znižujejo razširjenost kajenja (Irska, Islandija, Združeno kraljestvo, Norveška, Avstralija idr.). Nekateri ukrepi so bili iz predloga zakona sicer izločeni, npr. tobačni cent in prepoved kajenja v zasebnih prevoznih sredstvih v prisotnosti mladoletnih otrok, verjamemo pa in prizadevali si bomo, da se lahko obe področji uredita v okviru drugih zakonov.
Na leto zaradi kajenje umre za večji kraj prebivalcev
Posledice kajenja so obsežne in resne in potrebujejo odločno in takojšnjo obravnavo. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umreta dve tretjini kadilcev, ki v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja, mnoga leta pred smrtjo pa preživijo z zelo slabo kakovostjo življenja. Morda kajenje prepogosto povezujemo predvsem s pljučnim rakom, zaradi katerega vsako leto umre 1.100 prebivalcev Slovenije. Vendar pa kajenje tobaka povzroča še veliko drugih vrst raka, srčni infarkt, možgansko kap, težke bolezni pljuč, sladkorno bolezen, motnje erekcije, bolezni oči, ki vodijo v slepoto, revmatoidni artritis in še številne druge bolezni in zdravstvene težave. Zmanjšuje možnost zanositve pri ženskah, lahko privede do izvenmaternične nosečnosti, če kadi nosečnica pa lahko povzroči prezgodnji porod, pri otroku pa nižjo porodno težo, nenadno smrt ali razcepljeno ustnico in/ali nebo.
Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, pri nas vsak dan umre 10 prebivalcev, to je letno 3.600 življenj, kar četrtina od teh se konča že pred 60. letom starosti. Letno zaradi kajenja umre več prebivalcev Slovenije kot zaradi vseh nezgod, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. Ali če to povemo še malo drugače – v 10 letih tako zaradi kajenja umre 36.000 prebivalcev Slovenije, kar je enako številu prebivalcev mesta Kranj ali Celje.
Med odraslimi prebivalci Slovenije kadi vsak četrti, kadi več moških kot žensk. Zadnji podatki, ki jih imamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kažejo, da se delež odraslih kadilcev med 2007 in 2014, ni spremenil ne skupno, ne med moškimi ali ženskami, niti v posameznih starostnih skupinah. Razširjenost kajenja pa se je v zadnjih letih zmanjšala med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let. Med 15-letniki pa še vedno vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi skoraj vsak osmi (večina že vsak dan), pri čemer ni razlik med spoloma.
V Sloveniji začnejo kadit mladoletniki, torej otroci in najstniki. Okoli dve tretjini prebivalcev, ki so kadarkoli kadili, je prvič kadilo že pred polnoletnostjo, 95 % pa pri 21. letih ali manj. Kar vsak šesti 15-letnik je prvič kadil, ko je bil star 13 let ali manj, to je v osnovni šoli. Tega se zelo dobro zaveda tudi tobačna industrija, ki namenja veliko časa in denarja razvoju in izvedbi marketinških pristopov za pridobivanje novih kadilcev med mladimi, ki so ključni za zagotavljanje prodaje in dobička tobačne industrije v prihodnosti.