Za sodobno civilizacijo je značilno tudi, da razpolaga z visoko porabo zdravil. Zato je spremljanje porabe zdravil eno izmed pomembnih področij javnega zdravja, saj lahko pomembno prispeva k odgovornejšemu predpisovanju in uporabi zdravil ter tako predstavlja podlago za načrtovanje in spremljanje sistema zdravstvenega varstva.
Koliko jih pojemo, koliko mora zanje odšteti država?
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo pripravili publikacijo o porabi zdravil, predpisanih na zelene in bele recepte, v Sloveniji v letu 2016. V letošnjo publikacijo smo dodatno vključili podatke o porabi dragih bolnišničnih zdravil (seznam B) in porabi ampuliranih zdravil (seznam A), že četrto leto zapored pa smo prikazali tudi porabo cepiv in trende zadnjih let.
V letu 2016 je bilo izdanih prek 17,7 milijonov receptov za ambulantno predpisana zdravila v vrednosti 466,7 milijonov EUR. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju prejel 8,6 recepta s predpisanimi zdravili v skupni vrednosti 226 evrov. V letu 2016 je bilo relativno število izdanih receptov največje v pomurski regiji, kjer so zdravniki predpisali 10.575 receptov/1.000 prebivalcev, sledili sta zasavska regija z 9.675 recepti/1.000 prebivalcev in posavska regija z 9.380 recepti/1.000 prebivalcev. Najmanj receptov je bilo predpisanih v osrednjeslovenski regiji, kjer so zdravniki predpisali 7.667 receptov/1.000 prebivalcev. Slovensko povprečje v letu 2016 je bilo 8.593 receptov/1.000 prebivalcev.
Srce in ožilje, težava N.1
Kot v preteklem letu, je bilo največ receptov izdanih za zdravila za bolezni srca in ožilja (26,7 %), za zdravila z delovanjem na živčevje (18,9 %) ter za zdravila za bolezni prebavil in presnove (12,9 %). Izmed zdravil za bolezni srca in ožilja (ATC skupina C) več kot 20 % prebivalcev prejema antihipertezive, in sicer zaviralce kalcijevih kanalčkov in zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem, največ v pomurski in posavski regiji. Zdravila za spreminjanje ravni serumskih lipidov so največ predpisovali v pomurski in zasavski regiji, sledijo primorsko-notranjska in obalno-kraška regija, povprečno pa jemlje ta zdravila 11,6 % populacije.
Zdravila z delovanjem na živčevje
Natančneje je predstavljena poraba analgetika tramadola in kombinacij, ki so jih največ predpisovali koroški regiji, poraba antipsihotikov, ki je bila najvišja v primorsko-notranjski regiji, in poraba anksiolitikov z najvišjim predpisovanjem v pomurski in podravski regiji. Predstavljen je tudi trend porabe anksiolitikov v zadnjih 15 letih, ki postopno pada. Iz skupine benzodiazepinom podobnih zdravil je podrobneje predstavljena poraba zolpidema, ki je bila najvišja v primorsko-notranjski regiji. Natančneje so s trendom porasta porabe prikazani tudi antidepresivi – najvišjo poraba le-teh je bila v zasavski regiji.
Statistika ne laže
- Antidepresive prejema 0,4 % populacije v starosti do 19 let, 6,9 % v starosti 20–64 let in 14,5 % v skupini starejših od 65 let (leto prej 14,3 %).
- Anksiolitike prejema 0,5 % populacije v starosti do 19 let, 6,5 % v starosti 20–64 let (leto prej 6,3 %) in 18,6 v skupini starejših od 65 let (leto prej 19,2 %).
- V skupini zdravil za bolezni prebavil in presnove (ATC skupina A) je bila v letu 2016 poraba za 5 % višja kot v letu prej, za 6 % pa so bili višji skupni stroški za ta zdravila.
Podrobneje je z navedenimi regijami največje porabe opisana poraba zaviralcev protonske črpalke. Največ so zaviralce protonske črpalke predpisovali v podravski regiji, sledijo zasavska, koroška, savinjska in pomurska regija. Povprečno je zaviralce protonske črpalke, ki zavirajo izločanje želodčne kisline in delujejo protiulkusno, prejemalo 15,4 % prebivalcev, nekoliko več kot v letu 2015 (15 %). Največ so zdravila za zdravljenje diabetesa predpisovali v zasavski regiji, sledi posavska. Povprečno je zdravila za zdravljenje diabetesa prejemalo 5,2 % prebivalcev, enako kot v letu 2015.