Kurkuma: Izkoristite rumeno zdravilo iz narave

Kurkuma uspešno odpravlja težave z jetri, žolčnikom in prebavo, zdravi vnetja ter varuje srce.

Kurkuma un njena uporaba za zdravje

Najboljša kurkuma prihaja iz Azije

Kurkuma ali turmerik (Curcuma longa) je ingverju sorodna rastlina, ki je doma v tropskem delu jugovzhodne in južne Azije. Največ je pridelajo v Indiji, kjer je kar 80 % porabijo sami, saj jo kot začimbo ali rumeno barvilo dodajo k skoraj vsaki jedi, naj bo vegetarijanska ali mesna. Gojijo jo tudi na Kitajskem in v Indoneziji.

Angleško ime za kurkumo “turmeric” izhaja iz danes sicer že zastarelega francoskega izraza terre-mérite (zaslužna, vredna zemlja), ki pa ima izvor v latinskem izrazu terra merita, najverjetneje zaradi tega, ker zmleta kurkuma po izgledu spominja na mineralne pigmente (okra).

Uporaba kurkume sega skoraj 4000 let v preteklost, v obdobje vedske kulture v Indiji, ko so jo uporabljali kot glavno začimbo in tudi v religiozne namene. 600 let pr. n. št. pa so kurkumo že uporabljali kot barvilo in zdravilo. O njenih zdravilnih učinkih je pisal že znan fizik, farmakolog in botanik Dioscorides. Povsod v Aziji so jo uporabljali za zdravljenje želodčnih in jetrnih težav ter zunanje za zdravljenje ran in kot kozmetično sredstvo.

Več kot le začimba

Kurkumo lahko uporabljamo tudi za rumeno barvanje volne, svile, bombaža, usnja in lesa. Rumeno barvilo, ki ga vsebuje in tudi sodi med aditive, je kurkumin, ki ga označujejo tudi z oznako E 100. Zaradi te izrazite rumene barve pravijo kurkumi “rumena začimba”. Tako je tudi pri nas najbolj znana po tem, da curry in gorčico obarva rumeno.

Zdravilne učinkovine in uporaba kurkume

Kurkuma je trajnica. Njeni suličasti, koničasti listi so lahko dolgi do 70 cm. Iz sredine rastline poleti poženejo vijoličasto beli cvetovi. Korenika valjaste oblike ima pogosto prstaste izrastke, v notranjosti pa je rumeno oranžne barve. Ima prijeten, rahlo trpek okus ter vsebuje številne kurkuminoide (kurkumin, monodemetoksikurkumin in bisdemetoksikurkumin), ki ji predvsem dajejo značilno barvo in blažijo vnetja. Bogata je tudi z eteričnim oljem, ki vsebuje seskviterpene, zingiberen, kurkumol, felandren, sabinen, cineol in borneol. V prah zmlete korenike uporabljajo za obarvanje in začinjanje jedi ter tudi v zdravilne namene. Koreniko izkopljejo pozimi, ko rastlina počiva. Razrežejo jo na kose, jo prevrejo in posušijo. V zeliščnem zdravilstvu jo uporabljajo predvsem za pripravo praška in tinktur, iz nje pa lahko pripravimo tudi kurkumin čaj.

Kurkuma ima veliko ugodnih farmakoloških učinkov, a jo pri nas na tržišču dobimo le v obliki prehranskih dopolnil, saj v Sloveniji ni registriranih zdravil na njeni osnovi. Odraža holeretični, protivnetni, antioksidativni, karminativni, hepatoprotektivni, hipolipemični, protitumorni ter antiangiogeni učinek. Poleg tega kurkuma preprečuje strjevanje krvi in deluje depurativno, lokalno pa izkazuje protimikrobni učinek. V kitajski in indijski tradicionalni medicini jo uporabljajo proti vnetju, pri napenjanju, menstrualnih težavah, slabosti, vročini in bolezni jeter. Obkladke pa uporabljajo za lajšanje bolečin in vnetja.

Blagodejna za jetra

Kurkumino koreniko priporočajo pri neješčnosti, slabi prebavi in povečani kislini v želodcu ter pri težavah z jetri in žolčnikom. Ugotovili so, da varuje jetra, njeno eterično olje pa slovi kot sredstvo za spodbujanje izločanja žolča. Kurkuma tudi ščiti proti zastrupitvi jeter s strupenimi kemikalijami. Na Kitajskem so ugotovili, da je zelo učinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa. V študiji, ki so jo opravili na 33 bolnikih, so po enomesečnem vsakodnevnem zdravljenju s kurkumo pri 21 bolnikih opazili, da so simptomi hepatitisa izginili, pri 18 pa se je delovanje jeter normaliziralo.

Kurkuma proti prebavnim motnjam

Proti prebavnim motnjam se priporoča jemanje kurkume v obliki poparka ali tinkture. Poparek pripravimo tako, da 1 g zmlete korenike prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrijemo in namakamo 5-10 minut, nato precedimo. Popijemo 2-4 skodelice na dan. Če jemljemo kurkumo v obliki tinkture, jo uživamo po vsakem obroku, in sicer tako, da 20 kapljic tinkture (1:5 v 70 % alkoholu) nakapamo v kozarec vode. V obliki kapsul ali tablet pa kurkumo uživamo skladno z navodili proizvajalca.

Koliko kurkume lahko zaužijemo na dan?

Vedeti moramo, da je priporočen dnevni odmerek kurkume za zdravljenje katerekoli od zgoraj omenjenih težav približno 4 g oziroma ena zvrhana žlička. Najboljše rezultate dobimo, če to količino razdelimo na tri dele in jo zaužijemo zjutraj, opoldne in zvečer. Nekatere študije so pokazale, da so manjši dnevni odmerki (od 0,5 do 1,5 g) primerni za preventivo. Delovanje kurkume izboljšamo, če jo zaužijemo v obliki, ki jo telo lažje presnovi. Ena izmed možnosti je, da žlički kurkume primešamo žličko lecitina. Mešanico lahko zaužijemo samostojno ali z majhno količino hrane, vode ali soka.

Na kaj je potrebno paziti pri uporabi kurkume?

Proti vnetjem lahko kurkumo preprosto dodamo hrani: kljub temu pa zaleže več, če trikrat na dan vzamemo od 400 do 600 mg kurkumina, rumenega barvila, ki je aktivna sestavina te začimbe. V trgovinah z zdravo hrano prodajajo izdelke, ki kombinirajo kurkumin in bromelain, ananasov encim, ki pospešuje vsrkavanje kurkumina in tudi sam lajša vnetja.

Vedeti pa je potrebno, da veliki odmerki kurkume lahko vzdražijo želodec in povzročijo slabost ter da je ne smemo jemati hkrati z zdravili proti strjevanju krvi. Kurkume tudi ne smemo uporabljati med nosečnostjo in pri težavah z žolčnikom, ki so posledica zamašenega žolčevoda. Več o kurkumi: https://www.utrinek.si/kurkuma

Kurkuma – zdravilo s perspektivo

Znanstveniki so dokazali, da kurkuminoidi izredno učinkovito blažijo vnetja, zaradi česar jo v ljudskem zdravilstvu že od nekdaj uporabljajo za zdravljenje revmatizma, artritisa, ekcemov, astme, luskavice in drugih vnetnih obolenj.

Kurkuma deluje kot oksidant in uničuje bakterije, pripisujejo pa ji tudi, da pomaga pri zniževanju koncentracije holesterola v krvi in zavira strjevanje krvi oziroma nastajanje krvnih strdkov. Tako bi torej lahko koristila pri preprečevanju zadebelitve arterij in srčnega infarkta. Obstajajo tudi dokazi, da pomaga pri motnjah krvnega obtoka in pri menstrualnih težavah. Danes kurkuma kaže velik potencial pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni, raka in bolezni jeter.