“Nočejo me operirati”

Že dalj časa imam težave s kilogrami. Poskusila sem že vse, kar so mi strokovnjaki svetovali, a brez uspeha. Na koncu sem obiskala kirurga in zahtevala, da mi kirurško zmanjšajo želodec oziroma da mi opravijo poseg, s katerim bi zmanjšala vnos kalorij. Kirurg je poseg odklonil. Tega ne razumem. Ali ni v zakonu o bolnikovih pravicah zapisano, da ima bolnik pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju?

operacija

Pri odločanju o postopkih zdravljenja se iz pravnega zornega kota srečajo različna področja pravic in dolžnosti. Nekatera se dotikajo bolnika, spet druga zdravnika. Bolnikove pravice, ko gre za uresničevanje pravice do samostojnega odločanja, urejajo predvsem členi 20, 21, 22 in 24 Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP). Pozorno branje teh členov kaže, da lahko bolnik svojo pravico do sodelovanja v procesu zdravljenja uresničuje predvsem tako, da po obsežnem pojasnilu v določen postopek zdravljenja privoli ali pa ga odkloni. Vsekakor pa pravica do privolitve (ali odklonitve) nikakor ne sega v povsem drugo pojmovno področje, ki ga označuje beseda zahtevati. Slednja lahko globoko posega v dolžnostno ravnanje zdravnika, ki ga urejajo nekateri drugi zakonski akti. Z njimi lahko bolnikova zahteva trči v huda protislovja. Prav zaradi slednjega slovenski ZPacP (pa tudi v evropskem merilu je enako) ne vsebuje nobene uredbe, ki bi napravila vsebinski preskok od pravice do odločanja do pravice do zahtevanja. Ali drugače: bolnik načeloma svojo pravico do sodelovanja v procesu zdravljenja uresničuje zgolj s privolitvijo ali odklonitvijo.

Zdravnik je v skladu z naštetimi členi ZPacP med ostalim bolniku dolžan pojasnilo o diagnozi ter pojasnilo o možnih vrstah zdravljenja oziroma opustitvi zdravljenja. Običajno zdravnik v okviru takega pojasnila bolniku tudi predlaga določen način oziroma načine zdravljenja. Zdravnik je pri svoji presoji načeloma svoboden, upoštevati pa mora sodobna spoznanja na področju stroke in številne pravne akte, ki urejajo njegove dolžnosti. Kadar za isto bolezensko sliko obstaja več različnih načinov zdravljenja, so bolnikove želje (a ne zahteve) lahko skladne z dolžnostnim ravnanjem zdravnika, in v takih primerih običajno ne prihaja do pretiranih protislovij. V takih primerih lahko bolnik tudi sicer uveljavlja svojo pravico do sodelovanja pri zdravljenju tako, da odkloni vse predlagane načine zdravljenja, ki jih ne želi. Toda onkraj zarisanega okvirja lahko zdravnik odkloni vse bolnikove zahteve, ki so iz medicinskega zornega kota nesmiselne, škodljive, izjemno tvegane ali celo neuresničljive.

Zgled slednjega bi lahko bil bolnik, ki ga čaka zapletena operacija na srcu in bolnik želi, da bi jo zdravnik opravil brez uporabe stroja, ki med operacijo nadomešča delo srca in pljuč. Nekaterih srčnih operacij zaenkrat ni mogoče opraviti brez uporabe tega stroja, zato je taka bolnikova želja neuresničljiva. Zgled protislovnih pogledov na zdravljenje bi lahko bil na primer srčni bolnik, ki ga čaka zamenjava srčne zaklopke in bolnik želi, da mu zdravnik vstavi točno določeno vrsto umetne srčne zaklopke. Zdravnik sodi, da želena vrsta umetne zaklopke prav za tega bolnika ni primerna in mu lahko njena uporaba celo škoduje, zato tak poseg odkloni. Zgled pretiranega tveganja bi lahko bila bolnikova zahteva po kirurškem posegu tam, kjer so druge oblike zdravljenja enako učinkovite, a manj ogrožajo bolnikovo življenje. Nemalokrat zdravnik odkloni določen poseg zaradi stekanja ali prepletanja različnih dejavnikov, ki govorijo zoper invazivno ukrepanje. Bariatrične operacije, gre za kirurške posege, pri katerih ljudem s hudo čezmerno telesno težo z različnimi kirurškimi posegi količinsko omejimo vnos kalorij v organizem, lahko sodijo mednje. Preden se zdravniki zanje odločijo, morajo biti izpolnjene številne zahteve. Te operacije so namreč lahko za bolnika tudi nevarne.

Iz vašega pisma ni mogoče razbrati, zakaj z zdravnikom niste našli skupnega jezika. Če ste prepričani, da zdravnikova presoja ni bila medicinsko upravičena, daje ZPacP bolnikom v takih primerih še druge možnosti. Zahtevate lahko drugo mnenje ali pa upoštevate določilo zakona, ki pravi, da je izbira zdravnika svobodna.

dr. Vojko Flis, dr. med.