Ko gre za zdravje, imajo ljudje radi konkretne odgovore. Zato so precej nejevoljni,ker še danes ne vedo, kaj jih bo bolj verjetno ubilo – gripa ali cepivo proti njej. Na začetku so bile namreč stvari jasne: z nami je konec, če nekdo brž ne sestavi cepiva! Ko se je slednje pojavilo, je udarila srhljiva vest, da gre v resnici za bioteroristično orožje, s katerim nas bodo vse pobili. In spet je bilo jasno: ne bomo se cepili! In čeprav se je nato stroka le izjasnila o dobrobiti cepljenja, ljudje ne vedo več, kam naj usmerijo korak – po injekcijo ali po vagon čaja in citrusov.
Gripa ljudi na splošno ni nikoli pretirano skrbela. Vsak je po svoje preboleval enotedensko vročino, glavobole, bolečine v mišicah in razdraženo žrelo. Novo gripo od sezonske loči le to, da se bolj marljivo širi in bo zato namesto običajne desetine morda položila tretjino prebivalstva, ter da je njen potek nekoliko intenzivnejši.
Zahvaljujoč medijski paniki smo dobili vtis, da je mutirala v kugo ali kolero, skratka v nekaj, kar zahteva povsem drugačne metode obnašanja. Stroka je bila previdno tiho in tega ni zanikala. Prav tako ni glasno demantirala novice, da je cepivo namenjeno genocidu, ob katerem je Hitler videti pravi ciciban. Le kje je bil Alojz Ihan – ki danes kuka z vsake naslovnice –, ko je predsednica helsinškega monitorja brala poslanico o farmacevtskem redčenju prebivalstva?
Potem pa se po vsem tem previdnem molku naposled le oglasi in toplo toplo priporoči cepljenje. Ljudje, ki so se medtem že odločili za bojkot cepljenja, so se spet zmedli. A če zavrtite film nazaj, ugotovite, da so strokovnjaki cepljenje priporočali vsako leto v 50. tednu, in sicer s pojasnilom, da je od gripe oslabljen imunski sistem dovzetnejši za hujše bakterijske okužbe dihal, na primer bakterijsko pljučnico. Ko to v kontekstu nove gripe pripovedujejo danes, zveni sumljivo predvsem zato, ker v toploti priporočil malce pretiravajo in se na trenutke zdi, da za vsem skupaj stoji Mister Džirlo. A tudi propaganda je povsem logična, saj je nekako treba spraviti v promet 800.000 nakupljenih odmerkov. Bilo bi res potratno zapraviti denar za cepivo, ki ga ljudstvo ignorira in raje zboli, potem pa investirati še nekajkrat toliko v stroške za zdravljenje. Težava je le v tem, da ljudje, ki so bili v pol leta dvakrat naplahtani v dve skrajnosti, ne verjamejo nikomur več. Medtem ko stroka kaže poročila o varnosti cepiva in zgolj običajnih reakcijah (boleče otekline na mestu vboda, vročina in glavobol), nasprotniki berejo poročila o smrtnih žrtvah in o nevarnosti nevroloških okvar, okvar krvnega, limfnega in prebavnega sistema ter mišičnega in veznega tkiva, psihičnih težavah …
Ker oboje hkrati pač ne more držati, ljudje hočejo konkreten odgovor. Recimo v maniri: Za tiste, ki si zaradi slabega zdravstvenega stanja težko privoščite dodatno obremenitev, ki jo prinaša gripa, je cepljenje smiselno. Če ste bili tudi doslej zvesti navdušenec sezonskega cepljenja, prav tako. Če pa niste v tvegani skupini, ste zdravi in vas še nobeno leto nismo našli v nobeni vrsti za kakršnakoli cepiva, se lahko cepljenju mirno izognete tudi tokrat, pa četudi z utemeljitvijo, da vas Obama in njegovi farmacevtski prijatelji tako težje zbrišejo z obličja prenaseljenega planeta.
Vedite pa, da si tako enostaven odgovor lahko privošči le novinar.
Avtorica: Tina Cigler
Slika: Bojan Sumrak