V letošnji objavi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prikazuje novejše podatke o zdravstvenem stanju prebivalstva v slovenskih občinah in primerjavo med njimi. Kazalniki o zdravju v slovenskih občinah so objavljeni na spletnem naslovu obcine.nijz.si in so zanimivo branje.
Vas zanima, kako kaže v vaši občini? Preverite.
Na nivoju celotne Slovenije novi podatki kažejo, da smo se v primerjavi z objavo 2016 nekoliko postarali, bolj izobrazili in več delali. Zmanjšala se je celotna umrljivost in tudi umrljivost po najpogostejših vzrokih, zaradi česar smo dosegli daljše pričakovano trajanje življenja. Zmanjšal se je delež prekomerno prehranjenih otrok, stopnje sprejetih v bolnišnico s poškodbami v transportnih nezgodah in z zlomi kolka ter novih primerov raka. Nekaj manj oseb je prejemalo zdravila za zdravljenje duševnih težav in za zniževanje krvnega tlaka, nekaj več oseb pa zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in proti strjevanju krvi. Poslabšal se je kazalnik bolniške odsotnosti, saj so bili zaposleni prebivalci Slovenije bolniško odsotni povprečno 0,8 dni več v prejšnjem obdobju. Med občinami so bili razponi po posameznih kazalnikih veliki, prav vsak kazalnik je v nekaterih občinah porastel, drugje upadel, prav tako so se nekateri kazalniki na nivoju občin poslabšali, drugi izboljšali.
Starostno standardizirana skupna umrljivost se je po občinah gibala od 6 do 20 na 1000 prebivalcev, v program Zora se je odzvalo od 45 do 82 % žensk, v Program Svit se je odzvalo od 41 do 73 % moških in žensk ciljne populacije. Novi primeri raka so se po občinah pojavljali v razponu od 1,7 do 8,3 na 1000 prebivalcev.
Alkohol in tobak
Osrednja tema kratkih publikacij v letošnji objavi je namenjena alkoholu in tobaku kot pogostima dejavnikoma tveganja za zdravje. Pravkar sprejet Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov predstavlja enega najbolj naprednih zakonov na tem področju v Evropi in svetu. Cilj zakona je v čim večji meri preprečiti začetek in nadaljevanje kajenja med otroci, najstniki in mladimi ter spodbuditi opuščanje kajenja med kadilci, saj je kajenje dejavnik tveganja, ki z zmanjšanjem razširjenosti najbolj vpliva na izboljšanje zdravja in zmanjšanje prezgodnjega umiranja.
V letu 2015 je prebivalec Slovenije, starejši od 15 let, v povprečju spil 114 l piva, 44 l vina in 2 l žganih pijač, kar kaže na to, da raba alkohola v Sloveniji še vedno predstavlja resen problem. Zato je druga izpostavljena tema alkohol in duševno zdravje, saj je dostopnost alkohola tradicionalno visoka, različne težave z zdravjem, ki jih povzroča, pa so pogoste in prizadenejo vse generacije. Podatki o razširjenosti dejavnikov tveganja za zdravje in preventivi, o zdravstvenem stanju in umrljivosti predstavljajo izkaznico zdravja za vsako slovensko občino in temeljijo na podatkih, ki so na voljo v zbirkah NIJZ, Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, Onkološkega inštituta, Javne agencija za varnost v cestnem prometu, Inštituta RS za socialno varstvo, Ministrstva za finance RS in Statističnega urad RS.