Pretirano izpadanje las ali plešavost smo lahko podedovali ali pa sta jo povzročila bolezen ali zdravilo. Doleti lahko kogarkoli. Najpogosteje se pojavlja moška plešavost. Nekateri se z izgubo las ne obremenjujejo in je ne zdravijo niti ne prikrivajo, drugi se zatečejo k drugače oblikovani pričeski, klobukom, lasnim vložkom ali celo ‘čudežnim’ zdravilom. Preden karkoli ukrenete, je verjetno še najbolje, da obiščete dermatologa. Tudi mi smo ga – doc. dr. Aleksandra Godića, dr. med., na Dermatovenerološki kliniki v Ljubljani.
Povedal nam je, da se tako kot vse drugo v našem organizmu tudi lasje obnavljajo. Običajno nam na dan izpade od 70 do 120 las. Seveda jih ne preštevamo, vendar plešo kaj hitro lahko opazimo, ko se na glavniku nabira preveč las in se lasna meja začenja pomikati nazaj. Izpadanje las je odvisno od spola, pa tudi od starosti in od letnega časa. Za mladega zdravega odraslega moškega je običajna dnevna izguba 70, za starejšo gospo pa 120. Spomladi in jeseni je izpadanje večje kot sicer.
Moška plešavost in izpadanje las
Plešavosti je več vrst. Najbolj pogosti sta moška plešavost (androgena alopecija) in simptomatski izpad las (telogeni efluvij). Pisali smo že o avtoimuni plešavosti, ki se pojavi nenadno in lahko povzroči delno (predelno) izpadanje las ali celo izgubo dlak po vsem telesu. Nanjo se ne moremo pripraviti. Drugače pa je z moško plešavostjo, katere pričetek lahko izkušen dermatolog zazna dovolj zgodaj, napredovanje pa lahko sčasoma opazimo tudi sami. S pravočasnim zdravljenjem lahko to napredovanje bistveno upočasnimo.
Koliko je moške plešavosti?
Moškim že zelo zgodaj lahko začne nastajati pleša. Kaže se kot tanjšanje las na vrhu glave in kot umikanje sprednje lasne črte, hkrati pa jo lahko spremlja tudi čezmerno mastenje lasišča. V žargonu temu rečemo tudi visoko čelo. Pojavljati se začne med 25. in 30. letom in je povsem običajen pojav. Če se začne prezgodaj, pa to že pojmujemo kot blago obliko plešavosti. Vendar se slej ko prej dogaja pri vsakem človeku. Pri nekaterih bolj globoko, pri drugih manj izrazito in tega niti ne opazijo. Moška plešavost se razvije pri vsakem drugem moškem do 50. leta starosti. Med vsemi bolniki, ki obiščejo dermatologa zaradi izpadanj las, jih ima več kot tri četrtine moško plešo. Večina je moških.
Moški in ženske in izpadanje las
Čeprav rečemo moška plešavost, lahko doleti tudi žensko?
Res je, androgena alopecija običajno poteka pri moškem po enem vzorcu, pri ženski pa po drugem. Zanimivo je, da lahko vzorec, ki je sicer značilen za moške, najdemo tudi pri ženski in obratno.
- Po moškem vzorcu se sprednja lasna črta pomika nazaj, plešavost se poglablja tudi na sencih, nastaja ‘visoko čelo’. Pleša se torej začne na sprednjem delu glave, hkrati se redči lasišče na vrhu glave, kjer se lasje tudi tanjšajo. Potem pa se ti dve področji stakneta in na koncu, v zadnji stopnji, ostane le še kratek venec las nad uhlji in na zatilju, kjer pleša nikoli ne nastane.
- Po ženskem vzorcu pa se lasišče na vrhu glave redči, vendar lasje nikoli v celoti ne izpadejo, čeprav se lasišče lahko zelo močno razredči. Tudi prednja lasna črta se ne umika nazaj.
Izpadanje las je pri ženski manj pogosto?
Res je, zato ker moško plešo povzročajo moški spolni hormoni. Testosteron se pod vplivom encima na površini lasnih mešičkov pretvarja v dihidrotestosteron, ki se veže na lasni mešiček in povzroča tanjšanje las. Do razlik med moškimi in ženskami prihaja, ker je količina testosterona pri moških in ženskah zelo različna, moški ga imajo zelo veliko, pri ženskah pa pomeni le odstotek ali dva hormonov. Razlike nastajajo tudi glede na to, kako so lasni mešički dovzetni za hormon.
Po drugi strani ženski spolni hormoni, estrogeni, delujejo zaščitno. Ščitijo lasne mešičke pred propadom in pred nastankom moške plešavosti. Ženske jih imajo bistveno več kot moški, kar je še en razlog, da je moške plešavosti pri ženskah manj.
Je plešavost dedna?
Na nastanek plešavosti vpliva več različnih dejavnikov, mednje sodi tako dedna predispozicija kot tudi dejavniki okolja. Obstaja tudi več teorij o tem, na kakšen način naj bi plešavost dedovali. Številni znanstveniki so preučevali rodovnike družin, v katerih se plešavost pojavlja, vendar so različne raziskovalne skupine prišle do različnih, celo nasprotujočih si zaključkov. Iz tega lahko sklepamo, da morajo poleg dednosti na pojav plešavosti vendarle vplivati tudi dejavniki okolja, ali da je za nastanek moške plešavosti udeleženih več genov. Veliko pozornosti v zadnjem času namenjajo hrani, predvsem hormonom, ki jo lahko vsebuje, denimo pri umetno vzrejenih piščancih ali s hormonskimi nadomestki krmljene živali … Način življenja gotovo igra neko vlogo.
Se število bolnikov zato povečuje?
Tega ne moremo tako poenostaviti. Čeprav se statistično število bolnikov povečuje, je zelo težko reči, ali je to povezano s sodobnim načinom življenja ali zgolj zaradi večjega obiska tovrstnih bolnikov k zdravniku. Težko rečem, kaj je resnica. Najverjetneje nekje vmes.
Zakaj zdravljenje?
Je plešavost sploh bolezen, saj marsikoga niti ne moti in ne potrebuje zdravljenja?
Moške plešavosti ne jemljemo kot bolezen, bolj kot estetsko motnjo, ki jo ljudje doživljamo različno. Najbolj se obremenjujejo mladostniki in ti prihajajo k zdravniku pogosto. Nekateri bolniki so sicer psihično zelo obremenjeni, tako da včasih naše delo postane predvsem psihoterapevtsko. Mladim skušamo razložiti, da gre sicer za motnjo, ki gre neko svojo pot in je ne moremo popolnoma zaustaviti, da pa obstajajo tudi zdravila, ki lahko potek bistveno upočasnijo.
V tem primeru moramo dermatologa obiskati čim prej?
Rezultat zdravljenja je odvisen od stadija bolezni. Najbolj uspešni smo pri mladih bolnikih, kjer je plešavost še v zametkih. Prej ko začnemo z zdravljenjem, boljši so obeti, da se bo pleša počasneje razvila in da se bo razvila v lažji obliki. Ko je pleša že močno razvita, ja zdravljenje nesmiselno, zato ker so rezultati zanemarljivi, zdravila pa je potrebno plačati, kar bolnikom predstavlja nepotreben strošek.
Kakšna zdravila so na voljo?
Zdravljenje se pri moških in ženskah razlikuje. Moškim predpisujemo raztopino minoksidila ali tablete finasterida. Slednje, zaradi možne feminizacije ploda, za ženske ni primerno in ga ne smejo jemati. Pri ženskah zato za zdravljenje uporabljamo minoksidil ali zdravila z antiandrogenim učinkom. Glede na to, da gre za estetsko motnjo, se nekateri sčasoma z njo sprijaznijo in potrebe bo zdravljenju ni več, sicer je zdravilo potrebno jemati do konca življenja. Vsa zdravila predpisujemo na zdravniški recept.
MINOKSIDIL V Sloveniji imamo na voljo dvoodstotno raztopino. Obstaja tudi petodstotna, vendar pri moški plešavosti ni potrebe po tako visoki vsebnosti. Raztopino si uporabnik vtre v lasišče dvakrat na dan. Mehanizem delovanja pri minoksodilu še ni znan.
FINASTERID je selektivni inhibitor encima 5-alfa reduktaze in je v obliki tablet, ki jih je potrebno jemati enkrat na dan. Zavira delovanje encima, ki pretvarja testosteron v dihidrotestosteron.
ANTIANDROGENI HORMONI preprečujejo, da bi se moški spolni hormoni vezali na lasni mešiček; rečemo lahko, da tekmujejo z moškimi spolnimi hormoni. V Sloveniji imamo na voljo ciproteronacetat in hormon iz skupine progestagenov (drospirenon). Imamo tudi zdravila, ki sama po sebi niso hormoni, a delujejo, kot bi bila (intrinzični učinek). Med slednja spada spironolakton. Uporaba zdravil je odvisna od tega, ali ima ženska izraženo samo moško plešavost ali tudi pridružene akne, mastno kožo, čezmerno poraščenost, poraščenost po moškem tipu, prav tako pa pri zdravljenju upoštevamo, ali je ženska še v rodnem obdobju ali v menopavzi.
Kakšni so lahko stranski učinki?
Pri minoksidilu lahko redko pride do poraščenosti po obrazu, drobne dlakice lahko zrastejo po licih, na zgornji ustnici. Nekateri tudi zatečejo v obraz in dlani. Zelo redko lahko pade krvni tlak, čeprav so zdravilo prvotno predpisovali bolnikom z visokim krvnim tlakom.
Pri finasteridu se na začetku zdravljenja lahko pojavijo erektilne motnje in zmanjšanje spolne sle. Vendar po enem mesecu težave minejo, poleg tega je tovrstnih stranskih učinkov zelo malo. Zdravilo velja za varno, po svetu imajo z njim petnajst let izkušenj. Zanimivo je, da zdravilo deluje zaščitno proti povečanju prostate.
V Združenih državah Amerike ga po en miligram na dan (kakršen je tudi odmerek za zdravljenje plešavosti) predpisujejo celo kot preventivo proti povečani prostati. Pri osemdeset odstotkih moških se namreč povečanje prostate do 70. leta razvije v karcinom, zato naj bi zdravilo delovalo varovalno, predvsem pri moških, ki imajo v družini obolele člane s karcinomom prostate. Veliko je tudi raziskav o možnem vplivu zdravila na plodnost, a so ugotovili, da je vsebnost zdravila v spermi tako nizka, da ni merljiva. Možnost, da bi prišlo do okvare spermatocita, je zanemarljivo majhna.
Ženske ob uporabi androgenih hormonov največkrat moti zadrževanje tekočine v telesu, kar pripelje do povečane teže. Včasih se prsi napnejo, kar je lahko moteče ali boleče, lahko je napet tudi trebuh, možne so trebušne težave, driske, slabosti, pojav krčnih žil, vendar težave niso pogoste, vsaj v začetku ne.
Puljenje las
Kateri so še drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na izpadanje las, kakšna je vloga stresa?
V tem primeru govorimo o telogenem efluviju oziroma o simptomatskem izpadanju las. V vsakem trenutku imamo na lasišču 90 odstotkov las, ki rastejo, in deset odstotkov las, ki so že v fazi izpadanja. Lasni mešiček se nahaja okoli tri četrt centimetra globoko v kožo. Ko las odmre, se pomika proti izhodišču, spodaj pa se v mešičku medtem že oblikuje novi. Pri telogeni plešavosti se razmerje rastočih las proti izpadajočim po še neznanem mehanizmu v zelo kratkem času spremeni v prid izpadajočih. Bolnik to zazna kot nenadno, hitro izpadanje las, zaradi česar postane tudi zaskrbljen. Pri moški plešavosti izpadanje traja več let, celo desetletja, in čeprav nastaja pleša, povečanega izpada las marsikdo niti ne opazi, ker je to počasno. Pri simptomatski plešavosti pa bolnik včasih prinese klobčič las kar s seboj na pregled.
Mehanizem nastanka ni znan, vzroki pa so različni
- Uživanje zdravil je na prvem mestu med povzročitelji, pri ženskah pa tudi kontracepcija. To je zanimiv paradoks, saj kontracepcija lahko pomaga ženskam z moško plešavostjo, po drugi strani pa povzroča telogeno plešavost. Lahko sta prisotna oba tipa plešavosti hkrati in ju je včasih tudi težko ločiti.
- Prehrana: Izpadanje las lahko povzročijo tudi neuravnovešena ali pretirana dieta ali različne motnje hranjenja.
- Okužbe: Lahko gre za ginekološka vnetja, vnetja ustne votline, prebavil, sečil …
- Bolezni: febrilna stanja (povišana temperatura), nepravilno delovanje ščitnice, sladkorna bolezen in druge sistemske bolezni, predvsem jetrne in ledvične.
- Poškodbe in operacije
- Poporodni izpad las je zelo pogost. Takrat pade vsebnost estrogenov, razmeroma se poveča vsebnost androgenov in čeprav bi morda pričakovali pojav moške plešavosti, se pojavi telogeni efluvij.
- Vpliv stresa so testirali tako, da so primerjali dve skupine laboratorijskih miši, ki so imele istega prednika in so bile podvržene istemu režimu hranjenja. Razdelili so jih v dve skupini. Miške v eni skupini so živele normalno, drugim pa so predvajali radijske valove. Pri zadnjih so opazili, da se jim je dlaka v tem obdobju nekajkrat obnovila. To je bil prvi živalski model, na katerem so dokazali, da ima stres pomembno vlogo pri izpadanju las. Pri avtoimuni plešavosti je stres pogosto celo sprožilni dejavnik, posebno pri otrocih ali starejših, kar lahko potek bolezni spremeni iz reverzibilnega (popravljivega stanja) v ireverzibilni (nepopravljivo stanje).
Ali pozneje lasje pri telogenem efluviju spet zrastejo?
Običajno akutno obdobje traja do šestih mesecev. Če gre za kronično plešavost, pa lahko traja več let. V tem času se lasišče razredči, lasje se stanjšajo, vendar to poteka po celem lasišču in ne kot pri moški plešavosti. Res pa ne poteka po celotnem lasišču enako močno. Dlje ko izpadanje las traja, manjša je možnost, da se bo bolezen sama od sebe ustavila. Telogene plešavosti ne zdravimo.
Kirurško zdravljenje
S kirurškim posegom lahko dermatolog ali lepotni kirurg vzame majhen košček porasle kože iz zatilja, ga razdeli na skupine enega ali več mešičkov in jih nato vsadi v plešaste predele. Operacijo je potrebno večkrat ponoviti, da dosežemo zadovoljivo gostoto. Običajno se postopek kombinira s predhodnim izrezovanjem plešastega predela, če ga je mogoče izvesti.
Ne nasedajte
Na trgu so številni pripravki, ki naj bi sicer pomagali omiliti plešavost, a pogosto zmanjšajo zgolj težo naše denarnice. Le nekateri (aminoksil) delujejo po podobnem principu kot minoksidil. Doc. dr. Aleksandar Godić, dr. med, je razočaran nad slovensko zakonodajo, ki take prevare omogoča: “Trg je žal preveč prepuščen zgolj iznajdljivosti bolnikom in agresiji oglaševalcev. Številne izdelke oglašujejo kot čudežne in bolniki jih plačujejo drago, učinkov pa ni nobenih. Zelo moderen je tudi pregled z mikrokamero, ki je popolna neumnost. Plešavost, katerakoli obliko, lahko izkušen dermatolog prepozna s prostim očesom, izredno redko je potrebno las izpuliti in ga pogledati pod svetlobnim mikroskopom, ne pa s tako imenovano mikrokamero, karkoli bi to naj bilo.”