DomovZdravjePo zaslugi možganskih vsadkov lahko kljub slepoti zaznava preproste oblike

Po zaslugi možganskih vsadkov lahko kljub slepoti zaznava preproste oblike

Znanstvenikom je uspelo nekaj osupljivega. Povsem slepi ženski so v možgane oziroma v del možganov, imenovan vidni korteks, vstavili posebne elektrode – in prav po zaslugi teh elektrod je lahko začela ženska postopoma zaznavati preproste oblike, čeprav jih ne more zaznati z očmi. Vsadek deluje tako, da stimulira specifično skupino nevronov, kar sproži generiranje podob oziroma ustvarjanje vizualnih percepcij. Znanstveniki, ki so zaslužni za ta izjemen dosežek, so o procesu poročali v študiji, objavljeni v reviji Journal of Clinical Investigation.

S stimulacijo nevronov do vidnih zaznav brez uporabe oči

Prostovoljka, ki se je odločila za sodelovanje v tej zanimivi raziskavi, je 57-letna Španka, ki je bila 16 let pred tem povsem slepa. Postopek sicer ni odpravil vzroka za njeno slepo, saj ni bil povezan neposredno z očmi, vendar je na neki način »pretental« sistem in zaobšel določene faze tistega, kar običajno pojmujemo kot vidno zaznavanje. Vsadek, ki je bil uporabljen, je sestavljen iz kar 96 elektrod. Elektrode so bile nameščene zelo premišljeno, zato je možna električna aktivacija območja, imenovanega retinotopski zemljevid. Gre za območje, ki ga sestavljajo nevroni, razporejeni tako, da lahko komunicirajo s točkami, ki so del vidnega polja.

- Oglas -

Stimulacija teh nevronov je poskrbela za tvorbo osnovnih oblik oziroma obrisov, ki se imenujejo fosfeni. Pojav je znan tudi osebam, ki nimajo težav z vidim. Gre za bele, svetle točke in črte, ki jih lahko »vidimo«, ko zapremo oči. Fosfeni se pogosto pojavijo po tem, ko si pomanemo oči ali ko gledamo v zelo močno svetlobo. Gre torej za nekakšne »neprave zaznave«, ki niso neposredno vezane na dražljaj, zaznan s čutili. Pacientka je sicer potrebovala približno dva meseca vsakodnevne vaje, preden je znala razlikovati med spontanimi fosfeni in med fosfeni, ki so bili ustvarjeni s pomočjo vsadka in pri katerih je šlo za načrtno stimulacijo specifičnih nevronov.

Od obrisov svetlobe do črk in drugih razločnejših oblik

S pomočjo redne vaje je postajala pacientka vedno uspešnejša pri identificiranju oblik, ki so bile tvorjene s pomočjo elektrod v njenih možganih oziroma v vidnem korteksu. Tako je lahko postopoma razbirala tudi oblike, ki so precej jasnejše od klasičnih fosfenov. S stimulacijo specifičnih nevronov na t. i. retinotopskem zemljevidom je raziskovalcem med drugim uspelo ustvariti fosfene, ki spominjajo na črke. Pacientka je lahko postopoma zaznala črke I, L, C, V in O, pri čemer je bila njena uspešnost pri razlikovanju med temi črkami približno 70-odstotna.

Pot do morebitnih polnofunkcionalnih vizualnih protez še precej dolga

Celotni eksperiment je trajal približno pol leta. Na koncu je pacientka dobila posebno kamero, ki se namesti na glavo oziroma na čelo. Kamera lahko posnetke neposredne okolice pretvori v signale, ki so nato poslani elektrodam v možganih. Tako lahko ženska »vidi« predmete, ki so pred njo, ne da bi za to potrebovala oči. Seveda pri tem ne gre za zaznave, ki so identične zaznavam oseb, ki lahko vidijo, vendar so rezultati kljub temu impresivni. Španka je lahko na primer s pomočjo naglavne kamere zaznala niz črnih in belih črt, natisnjenih na kosu kartona, prav tako pa ni imela večjih težav z belim krogom, ki se je pojavljal na črnem zaslonu.

- Oglas -

Tako se zdi, da smo korak bližje tistemu, česar si nekateri znanstveniki želijo že kar nekaj časa, in sicer neposrednemu prenašanju vseh vizualnih informacij iz zunanjega sveta do vidnega korteksa, kar bi seveda najbolj koristilo slepim in slabovidnim osebam (oziroma natančneje: tistim, pri katerih ne gre za t. i. kortikalno motnjo vida). Toda kljub precejšnjemu napredku naj bi bila pot do morebitnih polnofunkcionalnih »vizualnih protez«, ki bi lahko praktično povsem nadomestile oči, še precej dolga.

- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -