Materino mleko je naša prva hrana, pa kljub temu vemo o njem manj kot o kavi ali paradižnikih, saj je število raziskav majhno. Na srečo pa prednosti dojenja pozna vse več žensk in ga mediji ter medicinsko osebje tudi ves čas spodbujajo.
Katie Hinde, doktorica znanosti in profesorica evolucijske biologije na ameriški univerzi Arizona State University, izpostavlja dejstvo, da je število objavljenih strokovnih medicinskih člankov o materinem mleku majhno in imamo resnično več raziskav o posameznih drugih živilih. A ker se sama ukvarja prav z raziskovanjem materinega mleka, o njegovem pomenu osvešča ženske vsega sveta – in nas uči tudi o marsičem, česar doslej o mleku ter dojenju nismo vedele.
Materino mleko je za novorojenčka popolna hrana, ki vsebuje vsa potrebna hranila. Otroka nahrani ter mu daje energijo, deluje kot zdravilo, skrbi pa tudi za čustveno povezovanje z materjo. Že davno je bilo dokazano, da pomembno vpliva na razvoj možganov in pomaga otrokom do boljšega intelekta. Med dojenimi otroki je v poznejšem življenjskem obdobju manj debelosti in diabetesa, za mamice, ki dojijo, pa se zmanjša možnost pojava raka na dojki in raka na jajčnikih. Prav tako že nekaj let velja, da je dojenje koristno za nosečnice z gestacijskim diabetesom, saj se zavoljo dojenja lahko izognejo poznejšemu pojavu diabetesa tipa 2.
Materino mleko lahko izboljša svet
Profesor Cesar Victora z univerze v Pelotasu v Braziliji je bil vodja raziskave, objavljene leta 2016, ki se je ukvarjala z učinkom dojenja na svetovno ekonomijo. Ponudila je neverjetne izsledke: če bi vse dojenčke prvih šest mesecev izključno dojili, nato pa jih občasno dojili še do prvega rojstnega dne, bi zmanjšali število smrti otrok do starosti drugega leta za 800.000 letno ter zmanjšali število smrtnosti zaradi raka dojke za 20.000 vsako leto. S tem bi v zdravstvenih proračunih držav sveta ostalo vsaj 302 milijona dolarjev.
Zakaj ni tako? Ker se bogate, razvite države šele v zadnjem desetletju ponovno vračajo k dojenju in marsikdo misli, da je dojenje pomembno le za revne. A to ne drži. Rak dojke ali jajčnikov je bolezen razvitega, sodobnega sveta, in tam ga je treba preprečevati. Prav tako dojenje v razvitem svetu že prinaša za več kot tretjino manj nepojasnjenih smrti v zibelki.
Rezultat raziskave je po besedah prof. Victore povsem razumljiv, če vemo, da je materino mleko pravzaprav zelo dragoceno personalizirano zdravilo, ki je »izdelek« biološke interakcije med materjo in njenim otrokom. Mleko je namreč nekaj povsem individualnega: spreminja se in prilagaja, da otroku nudi kar najboljše. Materino mleko hkrati bistveno vpliva na razvoj mikrobiote, torej več trilijonov dobrih bakterij, ki živijo v našem telesu ter nam pomagajo ohranjati zdravje. In še več: vpliva na celične aktivnosti in celični razvoj, torej ima vlogo celo pri izražanju genov.
Odkritja o materinem mleku, ki vedno znova začudijo
1. Materino mleko dokazano preprečevanje prebavnih bolezni
Raziskav o materinem mleku je res malo, a vsaka, ki jo po letih dela objavijo medicinske publikacije, prinese nova neverjetna spoznanja. Ena takšnih, iz leta 2015, je pokazala, da lahko materino mleko in slina dojenčka ob stiku povzročita kemijsko reakcijo, v kateri nastane vodikov peroksid – in ta seveda ubije nevarne povzročitelje bolezni, na primer salmonelo. S tem se je še dodatno potrdilo, kako pomembno je dojenje v nerazvitih državah, kjer otroci do drugega leta pogosto umirajo zaradi prebavnih bolezni oziroma, povedano poenostavljeno, hude driske.
2. Manj vnetij ušes
Materino mleko vsebuje tudi mnogo imunofaktorjev, ki se borijo proti povzročiteljem bolezni. Med protitelesi, ki jih dojenček dobi z mlekom, je tudi imunoglobulin A (IgA), ki dojenčke ščiti pred prehladnimi obolenji. Na medicinski fakulteti v Galvestonu, ki spada pod Univerzo v Teksasu, so v zadnjem poletju zaključili raziskavo, v kateri so spremljali 367 dojenčkov, način njihovega hranjenja ter obolenja. V primerjavi z raziskavami, ki so bile narejene pred dvema ali tremi desetletji, ko dojenje v ZDA ni bilo niti malo »moderno«, se je izkazalo veliko izboljšanje. Vnetje srednjega ušesa, torej ena najpogostejših okužb pri dojenčkih, se je pri tromesečnikih zmanjšalo na 6 % (prej 18 %), pri šestmesečnikih na 23 % (prej 39 %) in pri enoletnikih na 42 % (prej 62 %). Razlog naj bi bil predvsem v tem, da je dojenje v porastu, vnetje srednjega ušesa pa lahko dobro preprečuje prav imunoglobulin A, ki ga najdemo v materinem mleku.
3. Za deklice ali za dečke
Dr. Katie Hinde opozarja še, da so v materinem mleku tudi hormoni, ki dajejo dojenčkovemu telesu signale in tako oblikujejo njegovo vedenje ter nevrološki razvoj. Morda je prav zato mleko, ki ga proizvaja doječa mamica deklice, nekoliko drugačno od mleka, ki ga proizvaja doječa mamica dečka. Ne nazadnje dečki in deklice tudi ne rastejo povsem enako.
4. Za igro ali spanje
Publikacija Nutritional Neuroscience je objavila, da se v materinem mleku v času enega dneva večkrat spremeni vsebnost nukleotidov, kemikalij, ki vplivajo na dojenčkovo spanje. Dvakrat dnevno tako mleko poskrbi, da se dojenček vzdrami – in je pripravljen na nekaj več aktivnosti. Mleko, ki se izloča zvečer, pa vsebuje melatonin in pomaga spati.
5. Pametnejši otroci
Mleko se prilagaja otrokovi starosti, količina beljakovin in maščob v njem se spreminja. Bistveno pa je, da so v njem maščobne kisline, ki spodbujajo razvoj možganov. Če otroka izključno dojite 6 mesecev, naj bi bil njegov inteligenčni količnik zavoljo tega višji za 3,8 točke. Na videz ni veliko, a vsi vemo, da lahko pri šolanju vsaka točka šteje. (Pri tem je treba dodati, da raziskave ne morejo vsega pripisati izključno materinemu mleku. Marsikdo oporeka, da so doječe matere tudi same bolj izobražene in inteligentne, zato je normalno, da se to prenese tudi na otroke.)
6. Manj bolečin
Materino mleko naj bi, po študiji bolnišnice Sinai Hospital, pri otroku spodbujalo izločanje endorfina, torej hormona, ki odpravlja bolečine. V telesu deluje podobno kot morfij. Kadar dojenčka kaj boli, pa naj ga mučijo krči ali so mu na zdravniškem pregledu vzeli kri, naj ga torej mama podoji, pa bo bolečina takoj manjša
7. Dodatna korist za mamice!
Poleg preprečevanja pojava raka na dojki in jajčnikih je tu še ena dobra novica za doječe mamice – tokrat gre za raziskavo s področja porabe energije. Veste, koliko energije porabi telo, da proizvaja mleko za otroka? Približno toliko, kot bi vsak dan prehodili 12 kilometrov. Če želite po porodu hitreje izgubiti odvečne kilograme, je dojenje odlično – seveda pa se kljub temu tudi dejansko gibajte in uživajte zdravo, pestro naravno prehrano.