DomovBolnikova pravna varnostPravice oseb na podoročju duševnega zdravja v Sloveniji

Pravice oseb na podoročju duševnega zdravja v Sloveniji

Osebam  zaradi  težav v duševnem zdravju obravnavanim v varovanih oddelkih ali na  tako imenovanih zaprtih oddelkih, psihiatričnih bolnišnic bodo od prvega decembra dalje  pri   spoštovanju njihovih pravic pomagali zastopniki pravic oseb na področju duševnega zdravja(zastopniki).

- Oglas -

pravice

Zastopniki so posamezniki, ki imajo najmanj petletne izkušnje pri delu z  osebami s težavami v duševnem zdravju , so opravili izobraževanje in izpit pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Prav ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je  vodja tega projekta in je zastopnike tudi imenovalo. Zastopniki bodo pomenili dodatno moč posameznikom pri uveljavljanju pravic. Ker bodo z njihovo pomočjo pacienti želje lažje  izrazili in uresničili, je pričakovati  manj  pritožb pacientov zoper zdravstveno obravnavo v varovanih oddelkih.

- Oglas -

Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)

Duševno zdravje je  stanje osebe, ki se kaže v  mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja. (4. točka 2- člena ZDZdr)

Avgusta 2009 je pričel veljati  Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr V Uradni list RS, št. 77/2008 z dne 28. 7. 2008 ),  katerega osnovni namen je zaščititi pravice osebe  s težavami v duševnem zdravju od sprejema, do zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi.

Zakonska podlaga

V zdravstveni obravnavi  temeljne človekove pravice in svoboščine zakonsko varujejo Zakonu o pacientovih pravicah (ZpacP V Uradni list RS, št. 15/2008 z dne 11. 2. 2008),  Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), Zakona o varovanju  osebnih podatkov (ZVOP –Uradni list RS, št. 94/2007 z dne 16. 10. 2007 ) in drugi. Zakon o pacientovih pravicah opredeljuje pravice oseb, ki koristijo zdravstvene usluge v javnih ali zasebnih zavodih, Zakon o duševnem zdravju pa je specialni zakon in določa pravice oseb s težavami v duševnem zdravju  na podlagi katerega je nastal tudi  Pravilnik o opravljanju izpita ter izbiri in vlogi zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja.

Zakon o duševnem zdravju

Določa ga sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce oziroma nosilke te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi.

Duševno zdravje je v omenjenem zakonu opisano kot stanje posameznika, ki se kaže v njegovem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja.(4.točka 2. člena)  Zakon je namenjen varovanju pravic posameznika  z duševno motnjo, kamor sodijo poleg psihoze še depresivne motnje, demenca. Zakonsko varstva je namenjeno tudi  in tudi  v času,ko  je bolnišnično zdravljenje zaključeno, oziroma ni  več potrebno. Zakon natančno  opredeljuje  postopke sprejema osebe: na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice; v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda; v nadzorovano obravnavo; v obravnavo v skupnosti s ciljem zagotavljati posamezniku dostojanstvo in pravico do samoodločanja .

Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja

V skrbi  za  spoštovanje pravic šibkejšega posameznika s težavami v duševnem zdravju je le-temu  država dodala moč pri varovanju svojih pravic. V 18.točki 2. člena  ZDZdr je tako določila zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja- to je  je posameznika, ki varuje pravice, interese in koristi osebe, ki ga je pisno za to tudi pooblastila. Zastopnik posamezniku daje dodatno moč za izražanje in uveljavljanje pravic, ki jim gredo na podlagi zakona.

Zastopnik v interesu posameznika  varuje pravice, interese in koristi osebe v postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi. Naloge zastopnika so določene v  24. členu ZDZdr in  so: informiranje osebe o vsebini pravic, ki jih ima oseba v obravnavi, ki morajo zagotavljati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, predvsem osebnosti, dostojanstva, duševne in telesne celovitosti, dajanje konkretnih usmeritve za uveljavljanje pravic tega zakona in predlaga možne rešitve.  Zastopnik lahko posreduje in  si prizadeva pri izvajalcu  obravnave za spoštovanje pravic iz  tega zakona,  preverja, ali se za osebo vodi evidenca o omejevanju na podlagi tega zakona, evidenca o uporabi posebnih varovalnih ukrepov in evidenca o zdravljenju s posebnimi metodami zdravljenja .

- Oglas -

Zastopnik deluje v okviru nalog in pooblastil, ki mu jih da posameznik. Spoštuje želje osebe, če te za osebo niso škodljive. Kadar gre za uveljavljanje pravic oseb s težavami v duševnem zdravju pri zdravstveni obravnavi zastopnik lahko sodeluje z zastopnikom pacientovih pravic v skladu s zakonom, ki ureja pacientove pravice. Zastopnik lahko opravlja tudi naloge zastopnika pacientovih pravic, če je imenovan v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice.

Vse podatke, ki jih zastopnik pri svojem delu pridobi o osebi  morajo na podlagi 4 točke 24 člena ZDZdr  je dolžan kot poklicno skrivnost varovati. Pri tem gre za vse informacije, ki jih pri opravljanju svojega dela izve o osebi, zlasti informacije o njenem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni ali poškodb.

Zastopnik lahko  poklicno molčečnost prekrši zgolj izjemoma in s takšnimi izjemmami  zastopanca predhodno tudi seznani.Posameznik zastopnika  lahko izbere iz seznama zastopnikov pri izvajalcu obravnave (zdravstvena ustanova,  dom upokojencev, socialno varstveni zavod). Kadar  prvi zastopnik, ki ga je oseba poklicala ni dosegljiv ali ne utegne  pravočasno obiskati posameznika, lahko pacient pokliče drugega zastopnika iz seznama. Seznam in telefonske številke zastopnikov imenovanih za posamezno psihiatrično ustanovo bo pacientu na voljo v ustanovi. Če oseba zastopnika ne izbere, ga lahko zanjo pooblasti najbližja oseba. Pooblastilo lahko oseba kadar koli prekliče na kakršen koli način.

Tudi  za  pravice mladoletnih oseb in  posameznike, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost lahko na podlagi pooblastila zakonitega zastopnika poskrbi zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja ( za otroke starši,  pri odraslih pa oseba, ki jo za zastopanje določi sodišče).

Ustanove kjer se odvija obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju  v varovanih oddelkih  imajo dolžnost omogočiti  zastopniku dostop do osebe, ki ga je za zastopanje poklicala in pooblastila. Zastopnik  lahko ob obisku  zastopanca pogleda vse prostore, v katerih se izvaja zdravljenje oziroma obravnava in evidence posebnih varovalnih ukrepov in omejevanja pravic v skladu  zakonom. V kolikor posameznik zastopnika pooblasti za vpogled v zdravstveno dokumentacijo, so izvajalci obravnave dolžni zastopniku omogočiti tudi to.

Osebe s težavami v duševnem zdravju  zlasti v akutni fazi bolezni nimajo dovolj moči, da bi zahtevale, uveljavljale in  branile svoje pravice. Da bi bila obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju  primerna, varna, kakovostna in hkrati takšna kot si jo  žele sami, je država dala dodatno moč posamezniku s pomočjo zastopnika. Posameznik  bo imel možnost s pomočjo zastopnika  doseči takšno obravnavo, ki ne bo  prinesla razloga ,da bi se ob koncu lahko pritoževal nad nedovoljenim omejevanjem in posegi v svoje pravice. V primeru ,da bi bil posameznik z delom zastopnika nezadovoljen, pa ima možnost to sporočiti na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je zastopnike imenovalo.

Besedilo: Milena Marinič, mag. prava

.
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -