Reklame in zdravje naših otrok

Rezultati raziskave Inštituta Nutris pokazali, da so se otrokom in mladostnikom na televiziji oglaševala predvsem manj zdrava živila. Kar je zelo problematično, saj so številne raziskave nakazale tesne povezave med časom, ki ga otroci preživijo pred televizijskimi zasloni, in neustreznimi prehranskimi navadami ter debelostjo. Pomembna študija, ki jo ne gre prezreti.

Zdravje otrok

Da bi ovrednotili obseg oglaševanja živil otrokom so na Inštitutu za nutricionistiko izvedli obsežno raziskavo, v okviru katere so ovrednotili prehransko sestavo oglaševanih živil. Raziskava je zajela 12-mesecev oglaševanja na sedmih televizijskih programih s pomembno gledanostjo s strani otrok. V tem času je bilo predvajanih preko 93.000 oglasov za živila, še posebno pozornost pa so usmerili v vrednotenje oglaševanja v obdobjih, ko so bili pred televizorjem predvsem otroci stari od 4 do 9 let. Kar 96% časa oglaševanja živil v teh obdobjih so predstavljali oglasi za živila, ki ne izpolnjujejo  pogojev za oglaševanje otrokom, in bi jih zato lahko razvrstili med manj zdrava. Rezultati raziskave so bili objavljeni v zadnji številki ugledne znanstvene revije International Journal of Public Health.

Debelost se začne v otroštvu

S problemom debelosti prebivalstva se srečujejo mnoge razvite države – govorimo celo že o epidemiji debelosti. Čeprav se je trend povečevanja debelosti med mladostniki v zadnjih letih ustavil, je stanje še vedno zaskrbljujoče – od konca 80. let se je delež čezmerno hranjenih otrok in mladostnikov namreč podvojil. Otroci s prekomerno telesno težo imajo dokazano večje tveganje za debelost v odrasli dobi, s tem pa se povečujejo tudi tveganja za vrsto drugih nenalezljivih bolezni. Privzgajanje ustreznega načina prehranjevanja in izbire zdravju koristnih živil je ključnega pomena že v otroštvu, saj otroci te navade ohranjajo tudi kasneje v življenju. Znanstvene raziskave so pokazale, da pomemben motilni dejavnik pri privzgajanju zdravih prehranjevalnih navad pri otrocih predstavlja promocija manj zdravih živil. Glede na obseg izpostavljenosti še posebej pomemben medij, ki vpliva na prehranske preference otrok, predstavlja televizija. Da bi omejile oglaševanje živil otrokom so nekatere države, npr. Velika Britanija, uvedle posebne omejitve v času otroškega programa, uvedbo takšnih omejitev pa priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Nutricionisti v akciji

Da bi ugotovili, katera živila se oglašujejo otrokom in mladostnikom na televiziji ter kakšna je njihova prehranska sestava, so na Inštitutu za nutricionistiko izvedli obsežno raziskavo. V okviru raziskave so ovrednotili 12-mesečno oglaševanje na najbolj gledanih televizijskih kanalih v Sloveniji.  Živa Korošec, univ. dipl. ing. živ. tehnol., Inštitut za nutricionistiko: “V tem času je bilo predvajanih preko 93.000 oglasov za živila, še posebno pozornost pa smo usmerili v vrednotenje oglaševanja v obdobjih, ko so bili pred televizorjem predvsem otroci stari od 4 do 9 let. Oglase za živila smo razvrstili glede na vrsto živil, ki jih oglašujejo, oglaševana živila pa smo dodatno ovrednotili tudi s posebnim sistemom za profiliranje živil, ki nam je omogočal razvrstitev živil med bolj ali manj zdrava. Takšno vrednotenje smo naredili z dvema različnima modeloma za profiliranje živil, med drugim tudi z modelom, razvitim s strani Svetovne zdravstvene organizacije – posebej za omejevanje oglaševanja živil otrokom.”

Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci ob gledanju televizije izpostavljeni zelo različnim  promocijskim vsebinam, tudi oglaševanju različnih prehrambenih izdelkov. Doc. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko: »Še posebej zaskrbljujoči so bili rezultat vrednotenja oglasov, predvajanih v obdobjih, ko so pred televizijskimi zasloni predvsem otroci. Otroci namreč zaradi omejene sposobnosti kritične presoje oglaševana živila dojemajo kot priporočana, kar lahko pomembno vpliva na njihove prehranske izbire kasneje v življenju. Ugotovili smo, da so kar 96% oglaševanja živil predstavljali oglasi za živila, katerih oglaševanje otrokom bi bilo ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije prepovedano. Kar 77% oglaševanja je bilo povezanega z oglaševanjem sladkarij, katerih oglaševanje otrokom se odsvetuje – ne glede na njihovo prehransko sestavo. Ugotovili smo tudi, da je preko 90% oglasov predstavljalo živila, proizvedena s strani tujih podjetij, ki v Sloveniji nimajo proizvodnih kapacitet.«