Tuberkuloza, ki ji pravijo tudi jetika ali sušica, je kronična nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bacil Mycobacterium tuberculosis. Petra Svetina, dr. med., specialistka interne medicine, ki na Kliniki Golnik vodi oddelek za tuberkulozo in je tudi vodja nacionalnega programa, pojasnjuje, da se človek okuži takrat, ko je v stiku z bolnikom s kužno obliko pljučne tuberkuloze.
Bolnik s kužno obliko tuberkuloze je tisti, ki v izmečku izkašljuje bacile tuberkuloze. Vendar pa stik z bolnikom še ne pomeni okužbe. Verjetnost za okužbo se poveča, če je koncentracija bacilov v zraku velika. To pomeni, da so prostori, v katerih biva bolnik z drugimi osebami, majhni, slabo prezračeni in pretesni. Pomembno je tudi, v kakšnem zdravstvenem stanju so osebe, ki bivajo skupaj s kužno osebo.
Če imajo slabšo imunsko odpornost organizma in kronične bolezni, je možnost za okužbo večja. Kolikšna je torej verjetnost, da se bo oseba, ki je bila v stiku z bolnikom, res okužila? Verjetnost je od 15 do 30 odstotna. Od tega odstotka oseb pa jih zboli le 10 odstotkov. Največja možnost, da se tuberkuloza razvije, je v prvih dveh letih po izpostavljenosti okužbi. Lahko pa okužena oseba zboli tudi desetletje ali celo več po okužbi. Okužena oseba nima znakov bolezni in je zdrava, opozarja zdravnica Petra Svetina, zato človek tudi ne ve, da je okužen z bacilom tuberkuloze.
Kdo lahko zboli za tuberkulozo?
Danes je pri nekaterih skupinah ljudi, ki so okuženi, večja verjetnost razvoja bolezni. Med te skupine ljudi sodijo ljudje s slabšo odpornostjo zaradi jemanja določenih zdravil, na primer bolniki, ki se zdravijo z novejšimi biološkimi zdravili in kemoterapijo. Bolj dovzetni za razvoj bolezni so tudi bolniki z virusom HIV in ljudje, ki imajo druge pridobljene ali prirojene motnje imunskega sistema. Bolj občutljivi so starejši ljudje, otroci in bolniki s kroničnimi boleznimi, kot sta na primer sladkorna bolezen in kronična ledvična bolezen.
Bolj izpostavljeni so tudi tisti ljudje, ki vzdržujejo nezdrav način življenja s prekomernim uživanjem alkohola in uživanjem prepovedanih drog. Bolezen se lahko pogosteje pojavlja pri določenih skupinah ljudi zaradi njihovega načina življenja (npr: brezdomci, sezonski delavci in priseljenci).
Manj znano je, da tuberkuloza lahko prizadene tudi druge organe, ne samo pljuča. Vendar so zunajpljučne oblike zelo redke. Oseba, ki ima pljučno tuberkulozo, dlje časa kašlja; po navadi tudi več kot tri tedne, ima povišano telesno temperaturo, ki se lahko pojavi tudi samo v popoldanskem ali večernem času, pogosto se ponoči znoji, je utrujena, ima slabši apetit in hujša. Če ima oseba zunajpljučno tuberkulozo, na primer kostno tuberkulozo kolena, ima dlje časa bolečine in omejeno gibljivost kolena. Opisani znaki so pri tuberkulozi prisotni dlje časa. Ko družinski zdravnik pri bolniku postavi sum na osnovi simptomov, znakov in ostalih podatkov, da gre lahko za tuberkulozo, napoti bolnika v bolnišnico, kjer obravnavajo te bolnike.
Tuberkuloza in izolacija
Petra Svetina, dr. med., pravi, da vsakega bolnika, ki je napoten na Kliniko Golnik, najprej ocenijo, ali je kužen, zato ga namestijo na tuberkulozni oddelek, kjer ga izolirajo. Na voljo imajo enoposteljne sobe, v katerih izvajajo aerogeno izolacijo. To pomeni, da preprečijo možnost okužbe zdravstvenega osebja z bacili, ki jih v okolico izločajo kužni bolniki s kašljanjem in glasnim govorjenjem. Zdravstveno osebje in bolniki, ki se zdravijo na posebnem oddelku, ki ima na Kliniki Golnik oznako 700, uporabljajo posebne maske.
Maske so dveh vrst – posebne za bolnike in posebne za zdravstveno osebje ter obiskovalce. Oddelek je zaprtega tipa z omejenim vstopom in izhodom zaradi varnostnih ukrepov izolacije kužnih bolnikov. Zdravstveno osebje uporablja maske – respiratorje, ki preprečijo, da bi bacili prehajali iz okolice skozi masko v nos in usta. Bolniki pa uporabljajo maske, ki preprečijo, da bi bacili iz izdihanega zraka prodrli v okolico.
Bolniki so osveščeni glede uporabe maske in si jih nadenejo vsakokrat, ko na oddelek stopi zdravstveno osebje ali obiskovalec. Na oddelku imajo nameščene tudi ultravijolične baktericidne svetilke, ki uničijo bacile tuberkuloze. Poleg tega se na Kliniki Golnik kot prva bolnišnica v Sloveniji za odrasle lahko pohvalijo, da imajo dve sobi z negativnim tlakom, kamor nameščajo zelo kužne bolnike in tiste, ki imajo rezistentno obliko tuberkuloze, to je tisto, ki je odporna na zdravila.
Obolelih je pri nas malo
Število bolnikov s tuberkulozo je v Sloveniji vsako leto manjše. Leta 2012 so v register zapisali 138 obolelih. To pomeni, da je incidenca (število primerov v populaciji) 6,7 na 100.000 prebivalcev, kar nas uvršča med države z majhnim številom obolelih. Dr. Petra Svetina pravi, da smo s temi rezultati lahko zadovoljni in da so odraz dobrega dela zadnjih 20 let na področju nadzora nad tuberkulozo.
Med državljani Slovenije, ki so rojeni v Sloveniji, zbolevajo predvsem starejši, pri katerih pride do reaktivacije pretekle okužbe. To pomeni, da so se te osebe okužile v svojem otroštvu, ko je bilo primerov tuberkuloze več kot danes in tudi obravnava tuberkuloze ni bila na takšnem nivoju, kot je danes, zboleli pa so v starosti, ko ima organizem slabši imunski sistem, ko imajo pogosto pridružene še druge bolezni. Med prebivalci Slovenije, ki niso rojeni tu, pa število primerov tuberkuloze v zadnjem času nekoliko narašča. Gre za priseljence, ki pridejo k nam zaradi zaposlitve, predvsem s področja bivše Jugoslavije, kjer v zadnjih letih niso imeli kakovostnega nadzora nad tuberkulozo.
Vendar sogovornica doda: »Prednost je v tem, da v teh državah nimajo pogostih oblik tuberkuloze, ki se ne zdravi s standardnimi protituberkuloznimi zdravili. Pojavnost okuženih s HIV je v teh državah prav tako nizka. Obolevnost s tuberkulozo v tej skupini prebivalstva je povezana s slabšimi ekonomskimi razmerami, saj osebe delajo pogosto ves dan, imajo slabo prehrano, saj imajo pogosto le en topel obrok na dan ali pa še tega ne. Živijo v majhnih prostorih, nagneteni skupaj z drugimi delavci.« Ocenjuje, da so te razmere idealne za razvoj tuberkuloze, zato se pričakuje v prihodnje več obolelih, če se sedanje razmere ne bodo spremenile.
Tuberkuloza je v preteklosti veljala za bolezen revnega prebivalstva, ki je živelo v slabših razmerah. Bili so slabo prehranjeni, imeli so slabe bivalne razmere in številne neozdravljene bolezni. Zato lahko rečemo, da je bila tuberkuloza spremljevalka takšnih razmer. Pri ljudeh z dobrim imunskim sistemom se tuberkuloza redko razvije. V prihodnosti v Sloveniji ni pričakovati, da bi se število obolelih s tuberkulozo povečalo, saj imamo dober nadzor nad boleznijo. Ustanove in posamezniki, ki so vključeni v nadzor nad boleznijo, svoje delo opravljajo dobro. Poleg tega imamo dober nacionalni program, ki ga stalno posodabljamo. Zaradi odprtosti meja in v naši bližini prisotnih področij, kjer je pojavljanje tuberkuloze pogosto, vključno s pojavljanjem rezistentnih oblik bolezni, lahko v prihodnje pričakujemo več primerov odpornih oblik bolezni tudi pri nas.
Dolgotrajno zdravljenje
Tuberkulozo zdravijo s kombinacijo več različnih protituberkuloznih zdravil. Vendar le jemanje zdravil ni dovolj, poudarja dr. Svetina. Bolnike je treba seznaniti z zdravim načinom življenja. Priporočajo prenehanje kajenja in pitja alkohola ter uživanje zdrave in energetsko bogate uravnotežene prehrane. Znak, da se bolnikovo stanje izboljšuje, je tudi pridobivanje na telesni teži. Zdravljenje tuberkuloze je dolgotrajno, saj traja vsaj šest mesecev, bolniki, ki imajo rezistentno obliko tuberkuloze, pa se zdravijo od dveh do treh let. Vendar je teh bolnikov pri nas zaenkrat malo, saj se pojavi en primer bolnika z rezistentno obliko tuberkuloze na dve ali celo tri leta. Rezistentna oblika tuberkuloze se lahko pojavi zaradi nepravilnega in nerednega jemanja protituberkuloznih zdravil.
Slovenski nacionalni program predpisuje obvezno zdravljenje tuberkuloze za vse bolnike. Poleg tega je za tiste bolnike, ki ne morejo sami prevzeti odgovornosti za jemanje zdravil po končanem obveznem bolnišničnem zdravljenju, omogočeno, da so v času zdravljenja s protituberkuloznimi zdravili še naprej nameščeni v bolnišnici, kjer je poskrbljeno za nadzor jemanja zdravil in tudi ustrezen način prehranjevanja in bivanja (npr.: brezdomci, odvisni od alkohola …).
Praviloma pa je bolnik odpuščen iz bolnišnice takrat, ko dokažejo, da ni kužen oziroma ko v izmečku z mikroskopom ne dokažejo več bacilov tuberkuloze. Na oddelku za tuberkulozo Klinike Golnik vsakega bolnika, preden je odpuščen iz bolnišnice, namreč ocenijo, ali bo takrat, ko ne bo več v bolnišnični oskrbi, sposoben sam nadzorovati pravočasno jemanje zdravil. V nadaljevanje zdravljenja doma se vključijo tudi svojci, ki za bolnika skrbijo, vendar želijo, da se v sam nadzor nad jemanjem protituberkuloznih zdravil vključijo zdravstveni delavci, običajno patronažne sestre, ki skrbijo za pravočasno in pravilno jemanje zdravil.
Vloga svojcev
Sodelovanje svojcev pri zdravljenju je izredno pomembno, zato jih ob postavitvi diagnoze vedno povabijo na kliniko, kjer jih seznanijo s boleznijo in načinom zdravljenja ter z delovanjem oddelka za tuberkulozo. Gibanje bolnikov je omejeno, režim obiskov je strožji kot na drugih oddelkih, zato so pojasnila svojcem zelo dobrodošla, saj se včasih bolniki težje sprijaznijo z zdravljenjem. Takšni odzivi so povsem razumljivi, pojasnjuje dr. Petra Svetina. Kot primer navede, da bolnik lahko zaradi kužnosti ostane na oddelku več tednov, zato je lahko njegovo sprejemanje in soočanje z boleznijo in načinom zdravljenja tudi oteženo. Iz svoje prakse na oddelku se je ob tem spomnila mamice, ki več tednov zaradi kužnosti ni mogla imeti stikov s svojim otrokom.
V zadnjih nekaj letih, kolikor časa zdravnica Petra Svetina dela na oddelku za tuberkulozo na Kliniki Golnik, so se srečali tudi z več primeri tuberkuloze pri brezdomcih. Ker jih osebni zdravniki običajno ne pregledujejo, imajo vsaj to srečo, da so na znake tuberkuloze pri njih pozorni zaposleni v zavetiščih. Če pri katerem od brezdomcev opazijo, da že dlje časa kašlja ali hira, aktivirajo lokalno zdravniško službo, ki se poveže s Kliniko Golnik. Takoj steče namestitev bolnika v bolnišnico in pregled vseh ostalih brezdomcev v zavetišču, da se izključi bolezen pri ostalih. V primeru dokazane okužbe pri brezdomcih, ki so bili v stiku z bolnikom, jim uvedejo t. i. kemoprofiilakso, kar pomeni preventivno zdravljenje okužbe. Podobno se tuberkuloza obravnava tudi pri osebah iz drugih rizičnih skupin prebivalstva.
Piše: Jana Bajželj