Slovenska raziskava o navadah in ravnanju Slovencev na soncu potrjuje, da se premalo zavedamo škodljivih posledic sonca, čeprav dermatologi opažajo večanje osveščenosti o škodljivosti izpostavljanja soncu. Razveselila jih je uporaba sončnih krem, obenem pa opozarjajo, da le-te nanašamo premalo. Na spletni strani zascitapredsoncem.si boste našli obilo strokovnih odgovorov na vprašanja.
Združenje slovenskih dermatovenerologov Dnevu zaščite pred soncem letos aktivno nadaljuje z osveščanjem Slovencev o pomenu pravilne in zadostne zaščite pred soncem. Predstavili so izsledke raziskave o navadah in ravnanju Slovencev na soncu. »Zadnje mesece se pospešeno srečujemo s to temo, kako se zaščititi. Dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka se zaveda večina anketiranih, najmanj poznan je faktor osebnega fototipa, in njegovega vpliva ne pozna skoraj tretjina anketiranih. Osebe s svetlo poltjo, s kožo, ki jo vedno opeče in težko porjavi, s svetlimi ali rdečkastimi lasmi, svetlejšimi očmi ter pegami so v večji nevarnosti za nastanek kožnega raka,« je na predstavitvi rezultatov raziskave povedala predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatologije. Napol v hecu je dodala, da so letos dermatologi naročili dež in manj sonca, da bi zaščitili Slovence. Dejstvo namreč je, da se soncu vsak dan izpostavljamo preveč neodgovorno. Izpolnjevanje anket je konec maja in v začetku junija potekalo v 42 dermatoloških ambulantah po vsej Sloveniji, izpolniti jo je bilo mogoče v nekaterih lekarnah in na spletni strani projekta www.zascitapredsoncem.si. V analizo je bilo vključenih več kot 550 sodelujočih.
Dejavniki tveganja
Dejavnikov tveganja za nastanek kožnega raka je sicer več. Poleg pogoste izpostavljenosti UV sevanju na prostem ali v solarijih štejemo mednje še sončne opekline predvsem v otroštvu, dednost, tip naše polti, barvo las in oči ter število in obliko kožnih znamenj. Planinškovi se je zdelo zanimivo, da so anketirani, kar se nastanka raka tiče, postavili fototip po pomembnosti na zadnje mesto. »A ugotovili smo, da lahko dejstvo, da imamo zelo svetel tip kože, pomeni veliko nevarnost za nastanek raka oziroma, da se mora zelo svetlopolti človek še toliko bolj čuvati na soncu,« je pojasnila zdravnica.
Prvi in najpomembnejši dejavnik zaščite pred soncem je izogibanje soncu, ko je njegova moč največja. V Sloveniji je to v spomladanskih in poletnih mesecih med 11. in 16. uro. Pomemben podatek, ki ga pogosto spregledamo, je, da je moč sonca v Sloveniji največja konec junija in v začetku julija; takrat je frekvenca dejavnosti na prostem največja. Že v začetku meseca maja pa lahko vrednost UV indeksa v nižinah preseže vrednost 7. »Podatek, ki zelo veliko pove o naših navadah, je dejstvo, da skoraj 23 odstotkov vprašanih svojih dejavnosti na prostem ne prilagaja moči sonca, skoraj 16 odstotkov pa se jih na dopustu kopa in sonči tudi v delu dneva, ko je sonce najmočnejše,« pojasnjuje dermatologinja asist. Tanja Planinšek Ručigaj.
Za dermatologe je zelo zaskrbljujoče dejstvo, da se le 40 odstotkov vprašanih pri dejavnostih na prostem redno, torej vsaj enkrat na dan, zaščiti s kremo za zaščito pred soncem. Teh dejavnosti je v našem vsakdanu največ, posvečamo pa jim najmanj pozornosti, saj se v primerjavi s tem na morju zaščiti kar 89 odstotkov, v gorah in na smučanju pa nekaj več kot polovica vprašanih. Poleg tega so po opozorilih dermatologov zaščitni faktorji, ki jih običajno uporabljamo, prenizki. Skoraj 60 odstotkov vprašanih uporablja zaščitne faktorje 20 ali manj ali pa krem za zaščito pred soncem sploh ne uporablja. Med drugim je raziskava pokazala, da se moški še manj zavedajo nevarnosti izpostavljanja soncu.
Nevarnost solarijev?
V Avstriji, Nemčiji in skandinavskih državah uporabo solarija prepovedujejo osebam pod 18. letom starosti. V Sloveniji tako stroga zakonodaja žal ni bila sprejeta. »Po rezultatih raziskave je solarij tako obiskalo že 22,9 odstotkov vseh vprašanih, več kot 37 odstotkov od tega pa ga obiskuje že več kot eno leto. Najbolj problematično je dejstvo, da gre pri tem za nezaščiteno izpostavljanje UV žarkom, ki se jim na ta način izpostavljajo predvsem mlada dekleta, pri katerih se v največji meri povečuje tudi pojavnost malignega melanoma. V Sloveniji namreč zaradi te oblike kožnega raka vsako leto umre več kot 100 ljudi. Njegov sorazmerni delež med malignimi boleznimi pa je velik zlasti pri mladih med 20. in 30. letom,« izkušnje iz prakse pojasnjuje asist. Tanja Planinšek Ručigaj, spec. dermatologije. Pojavnost v zahodnem svetu se v zadnjih letih najbolj skokovito povečuje pri mladih ženskah, kar dermatologi pripisujemo predvsem neodgovornemu sončenju in uporabi solarijev. Še vedno žal mnogi mislijo, da se z obiskovanjem solarija doseže zaščita pred soncem.
Na škodljivo delovanje sončnega sevanja so še posebej občutljivi otroci. Njihova koža je tanjša, manj poraščena in zlasti v prvem desetletju življenja slabše tvori zaščitno kožno barvilo. Zelo pomemben dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka so zato tudi sončne opekline, predvsem tiste, ki so nastale pred 18. letom. Hujše sončne opekline je imelo v tem starostnem obdobju kar 43 odstotkov vseh anketiranih. Kljub številnim pomanjkljivostim v naši zaščiti pred soncem so dermatologi veseli predvsem trenda, ki se intenzivno kaže tudi v raziskavi. »Kar 88 odstotkov vprašanih je v zadnjih letih spremenilo svoje vedenje na soncu, kot razlog pa jih večina, skoraj 72 odstotkov, navaja, da so sedaj bolj seznanjeni z nevarnostmi prekomernega izpostavljanja soncu. Naše nenehno obveščanje je obrodilo sadove, a veliko mitov in navad je še vedno treba spremeniti,« zaključuje asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatologije.
Posebej pretresljiv del predstavitve raziskave pa je bil del dr. Vesne Tlaker Žunter, ki je povedala naslednje: »V ambulante slovenskih dermatologov pride na stotine ljudi, ki imate take in drugačne težave s kožo zaradi UV sevanja. Nedavno sem imela primer mlade pacientke, ki je morala zaradi opeklin v solariju poiskati medicinsko pomoč v bolnišnici. Bila je tudi močno dehidrirana. Dermatologi bi si seveda želeli, da solarijev sploh ne bi bilo. A skušamo doseči vsaj to, da bi tudi pri nas uvedli ukrep, da mlajši od 18 let ne bi smeli vanje.« Ste vedeli, da naše sonce vsak dan spreminja celice, tako da prihaja do njihovega mutiranja? K sreči ima telo obrambne celice, ki te napake stalno popravljajo. Vedno pa ne gre in takrat pride do najhujšega.