Ste prepričani , da je soja bolj varna od mesa?

Seveda v teh časih, ko afera s konjskim mesom odmeva povsod po Evropi in smo ugotovili, da Slovenija še zdaleč ni izjema, veliko več ljudi obljublja, da ne bodo več jedli mesa, predvsem pa ne vnaprej pripravljenih jedi. A soja, ki je pogosta izbira vegetarijancev in veganov, ni vedno najboljša izbira.

meso

Situacija, ki je pretresla potrošnike, je seveda odlična novica za prodajalce vegetarijanske hrane in jedi, ki naj bi nadomeščale mesne proizvode. Kupite lahko namreč številne nadomestke za meso, narejene kot »salame«, »pečenka«, »zrezki«, itd. V luči škandala s konjskim mesom naj bi se po Evropi že poznal upad prodanega mesa in povečana prodaja nemesnih, vegetarijanskih in veganskih prehrambnih izdelkov.

Stran od mesa

V Angliji naj bi se prodaja vegetarijanskih burgerjev dvignila za 17 odstotkov, vegetarijanske goveje pečenke pa za kar 50 odstotkov! Glavna sestavina v nadomestkih mesnih izdelkov je namreč sodobna različica soje, ki je bila prvič pridelana za uporabo v hrani leta 1959. Uporaba soje pa ni omejena na mesne nadomestke. Tudi če se ne izogibate mesu, ste sojo skoraj zagotovo že pojedli v nekaterih drugih proizvodih, kot so sirni namazi, proteinske ploščice in sladoled. Pozorno preberite nalepke na že pripravljenem polpetu iz govejega mesa in pogosto boste lahko ugotovili, da vsebuje sojin beljakovinski izolat, ki je poceni polnilo.

Sojo gojijo po vsem svetu, pri čemer največje zaloge prihajajo iz ZDA in Brazilije. Ko iz nje odvzamejo olje, trdne snovi, ki ostanejo, predelajo, da pridobijo čiste beljakovine. Vse do osemdesetih so sojo obravnavali le kot stranski produkt industrije sojinega olja, potem pa so ameriška podjetja v soji ugledala dobičkonosno snov in jo začela promovirati kot zdravo hrano. Trdili so, da bo uživanje soje okrepilo vaše kosti, vam pomagalo dobiti nadzor nad simptomi menopavze (navali vročine in nočno potenje), in da boste imeli manjše verjetnosti, da razvijete rak na dojkah, debelem črevesu ali prostati. Te trditve so v veliki meri temeljile na raziskavah, ki so jih sponzorirala podjetja, ki se ukvarjajo s pridelovanjem soje.

Vendar so Azijci zdravi!

Stopnja bolezni srca je nižja v večini azijskih držav kot je v zahodnih državah, podjetja, ki se ukvarjajo s sojinimi izdelki, pa so trdila, da je to tako, ker ljudje tam porabijo več soje. Soja je bila uvedena kot čudežna hrana, zdravilo Orienta za zdravstvene probleme Zahoda. Vendar pa so raziskovalci kaj hitro začeli izpodbijati trditve o teh zdravstvenih »vrlinah« soje. Leta 2006 je Ameriška zveza za bolezni srca pregledala desetletje trajajoče raziskave o domnevnih koristih soje in podvomila o trditvi, da je »zdrava za srce« in ugotovila, da soja ne zmanjšuje navalov vročine pri ženskah in ne pomaga pri preprečevanju raka. Študija na kliniki za neplodnost v splošni bolnišnici v Massachusettsu letu 2008, pri kateri so ljudi pozvali, naj uživajo različne izdelke iz soje, vključno s tofujem, vegetarijanskimi burgerji, sojinim mlekom in beljakovinskimi šejki, je dala zanimivo ugotovitev. Višji vnos sojini prehrambnih izdelkov so namreč povezali z nižjo koncentracijo sperme.

O dolgoročnih pozitivnih vplivih soje na zdravje in življenje sicer še razpravljajo, a obstajajo razlogi, zakaj moramo biti pozorni pri uživanju. Soja vsebuje naravne toksine, ki vključujejo fitinske kisline, te pa zmanjšujejo sposobnost našega telesa, da absorbira nujno potrebne minerale, kot sta železo in cink, in tako lahko povzroči mineralne pomanjkljivosti in inhibitorje tripsina, ki ovirajo sposobnost telesa za prebavljanje beljakovin. Predelava soje je sicer zasnovana tako, da bistveno zmanjša ali odpravi te toksine, sledi pa lahko ostanejo. Sojine beljakovine so blede, skoraj brez vonja in okusa in zato se mnogi proizvajalci zanašajo na sladila, umetne arome in barvila. Zakaj so potem Azijci tako zdravi, čeprav pojejo veliko soje? Tam sojo pridelujejo drugače, jo fermentirajo na načine, ki so prijazni telesu. Namočijo jo, ji dodajo naravne bakterije, da spodbujajo fermentiranje in s tem nevtralizirajo toksine. Na zahodnem koncu sveta pa podjetja za to nimajo potrpljenja, saj več ko proizvedeš, več prodaš. In ker se jim mudi, sojo predelujejo s hitro učinkovitimi kemičnimi načini.