Včasih znanost preseneti z izsledki, ki se zdijo skoraj preveč nenavadni, da bi bili lahko resnični. Eno najnovejših dognanj, povezanih z možnostmi zdravljenja oziroma lajšanja simptomov Alzheimerjeve bolezni, zagotovo sodi v to kategorijo.
Britanski znanstveniki z univerze Stanford so namreč ugotovili, da lahko vbrizgavanje krvi oziroma plazme mladostnikov pri starejši populaciji z Alzheimerjevo boleznijo privede do občutnega izboljšanja stanja. Raziskovalci so svoje ugotovitve predstavili tudi na konferenci, posvečeni Alzheimerjevi bolezni, kjer so poželi ogromno zanimanja – obenem pa je bila njihova študija deležna tudi precej presenečenih odzivov.
Manjša študija, a izsledki lahko v prihodnje zelo pomembni
Tudi sami raziskovalci pravzaprav niso pričakovali, do kakšnih rezultatov se bodo dokopali. Njihova študija je bila relativno majhna. Sprva je v njej sodelovalo le 9 prostovoljcev – bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo – v drugi fazi pa se je pridružilo še 9 dodatnih udeležencev. Prvih 9 udeležencev je najprej 4 tedne zapored enkrat tedensko prejelo ali infuzijo plazme mladih ljudi ali placebo. Po 6 tednih so postopek ponovil. Le da so tokrat tisti udeleženci, ki so v prvi seriji prejemali plazmo, prejemali placebo – in obratno. Celotna skupina 9 udeležencev, ki se je pridružila naknadno, je 4 tedne dobivala le infuzije plazme. Na koncu tega eksperimenta so primerjali določene podatke oziroma analizirali spremembe, do katerih je prišlo pri udeležencih, tako na koncu eksperimenta kot v obdobju med obema serijama. Rezultati so znanstvenike privedli do zaključka, da je morala imeti plazma mladih ljudi vsekakor določen vpliv.
Pacienti z Alzheimerjevo boleznijo postali po infuziji bolj samostojni
Raziskovalci so ugotovili, da je mogoče govoriti o občutnem izboljšanju stanja pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo po prejemu plazme mladih. Kako natančno se je to izboljšanje pokazalo? Bolniki so imeli po infuzijah plazme bistveno manj težav s samostojnim opravljanjem določenih osnovnih vsakodnevnih opravil. Sami so se zmogli odpraviti v trgovino in uspešno opraviti nakup, obenem pa so imeli tudi večji nadzor nad svojimi financami. Čeprav se zdijo to zelo osnovne stvari, pa imajo prav s tovrstnimi opravki bolniki, ki trpijo za Alzheimerjevo boleznijo, velikokrat ogromno težav. Študija se sicer ni osredotočila na neposredne spremembe kognitivnih funkcij, na primer spremembe, povezane s spominom ipd. Prav tako pa se raziskovalci niso poglabljali v povsem fiziološke spremembe, povezane z Alzheimerjevo boleznijo, pri čemer je najbolj tipična kopičenje beljakovinskih oblog v možganih.
Kaj je tisto, kar v resnici pomaga – se odpira pot do zdravila?
Določene povezave tako ostajajo neznanka. Ni torej povsem jasno, kaj se na biološki ravni zgodi ob infuziji plazme, da pride do izboljšanja stanje pri pacientih z Alzheimerjevo boleznijo. Raziskovalci domnevajo, da plazma mladih vsebuje določene snovi, ki pomagajo pri obnovi celic in tkiv, tudi tistih v možganih. Naslednji korak je tako preizkus ugotovitev na večjem vzorcu ljudi. Ob tem znanstveniki poudarjajo, da tudi v primeru potrditve njihovih dognanj ni realno pričakovati, da bo v prihodnosti starejša populacija stala v vrstah, da pride do krvi oziroma plazme mladih krvi. Precej večja verjetnost obstaja, da bodo poskušali znanstveniki izolirati tiste snovi, zaradi katerih je plazma tako učinkovita pri lajšanju simptomov – in jih nato uporabiti pri izdelavi potencialnega zdravila za Alzheimerjevo bolezen.