Slovenski bolniki so imeli že na podlagi sedanje zakonodaje dostop do zdravstvenega varstva v drugi državi članici EU. Gre za možnost zdravljenja v tujini v primerih, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, z zdravljenjem oziroma pregledom v drugi državi pa je utemeljeno mogoče pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečiti nadaljnje slabšanje. Prav tako so lahko zavarovane osebe dobile povrnjene stroške zdravstvenih storitev, ki so jih koristile v drugi državi članici, če so jim bile v Republiki Sloveniji pri vpisu v čakalni seznam določene čakalne dobe, ki presegajo najdaljšo dopustno čakalno dobo. Zavarovani osebi so lahko izjemoma odobrili povračilo stroškov za zdravstvene storitve, opravljene v tujini, tudi v primerih, ko teh storitev v Republiki Sloveniji ni bilo moč zagotoviti v zadostnem obsegu. Navedene postopke odobritve in povračila oziroma plačila stroškov je izvajal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS). ZZZS bo tovrstne stvari urejal tudi po uveljavitvi direktive o čezmejnem zdravstvenem varstvu.
Države članice so 9. marca 2011 sprejele Direktivo 2011/24/EU, ki jo morajo članice v svoj pravni red prenesti do 25. oktobra 2013. Cilj direktive ni vzpodbujanje čezmejnega zdravstvenega varstva, temveč olajšati dostop do varnega in visokokakovostnega čezmejnega zdravstvenega varstva, in sicer na podlagi informacij, ki jih mora pacientom zagotoviti njihova država. Slovenija bo implementacijo direktive uredila v noveli Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Tudi po prenosu Direktive v nacionalno zakonodajo se bo prioritetno izvajala obstoječa praksa, torej bodo zavarovanci koristili zdravstvene storitve v tujini skladno z obstoječo nacionalno in evropsko zakonodajo. Direktiva prinaša novost v smislu, da bo pacient že na podlagi napotnice ali recepta izdanega v Republiki Sloveniji lahko poiskal zdravstveno storitev v drugi državi članici Evropske unije. Direktiva pa v nasprotju z dosedanjo ureditvijo vključuje tudi zasebne izvajalce zdravstvenih storitev, ki nimajo sklenjene pogodbe z javno zavarovalnico, vendar le v državah članicah Evropske unije.
Zavarovana oseba se bo sama odločala, v kateri državi članici EU in pri katerem izvajalcu zdravstvenih storitev bo uveljavljala zdravstveno varstvo. Pogoj je, da gre zdravstveno varstvo, ki sodi med storitve, do katerih je zavarovana oseba upravičena v Republiki Sloveniji, kjer je vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri odločanju si bo lahko pomagala z informacijami, ki jih bo prejela preko Nacionalne kontaktne točke (NKT) in izvajalcev zdravstvenih storitev.
Največjo korist naj bi nova pravila prinesla za državljane EU, ki potrebujejo specializirano ambulantno zdravljenje ali posebno diagnostiko. Predhodna odobritev ZZZS bo potrebna le v primerih, ko zdravljenje vključuje vsaj eno prenočitev v bolnišnici, za visoko specializirano in drago zdravljenje in v posebnih primerih, kjer bi lahko šlo za zelo tvegane postopke zdravljenja.
V noveli Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bodo predlagane tudi določbe, na podlagi katerih bo možno ukrepati, če bi v primeru prevelikega odhoda zavarovanih oseb v druge države članice Evropske unije ali prihoda tujih pacientov v javno zdravstveno mrežo v RS to pomenilo grožnjo za finančno vzdržnost zdravstvenega sistema v RS in nezmožnost zagotavljanja zadostnega in stalnega dostopa do zdravstvenega varstva v RS. V tem primeru bi lahko tem osebam omejili dostop do zdravstvenih storitev oziroma omejili povračilo stroškov zdravstvenih storitev, uveljavljenih v drugi državi članici Evropske unije.
Največ vprašanj se bo v zvezi z novo direktivo zagotovo pojavljalo v zvezi z načinom plačila storitev oziroma z morebitnim povračilom nastalih stroškov. Zaradi številnih možnih vprašanj odgovorov ni mogoče dajati nasploh. Zaradi tega direktiva predvideva ustanovitev nacionalne kontaktne točke (NKT), ki je v Sloveniji na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. NKT je ustanovljena z namenom, da pacientom pomaga pridobiti informacije glede povračila stroškov, kdaj je potrebna predhodna odobritev in o tem, kakšna je raven povračila stroškov (do višine, kot bi oseba prejela to storitev pri domačem izvajalcu). NKT je pričela delovati v začetku novembra 2013. Dostopna je tudi na spletu – www.nkt-z.si.