DomovPrehranaPeteršilj - naš vsestranski prijatelj

Peteršilj – naš vsestranski prijatelj

Peteršilj (Petroselinum crispum) izboljša okus številnih jedi, po prehranski vrednosti pa sodi v sam vrh živil, še posebej, če ga jemo surovega. Že vse od časov starih Rimljanov velja za živilo, ki koristi zdravju. Če boste pojedli približno 25 gramov svežega peteršilja na dan, si boste na zelo preprost način zvišali vnos železa, kalcija in folne kisline ter s tem zadostili dnevni potrebi po vitaminu C.

- Oglas -

   peteršilj

Skozi zgodovino so peteršilj uporabljali v zdravilne (ljudsko zdravilstvo), kulinarične in druge namene. Njegovi pradomovini sta Sredozemlje in južna Evropa. Danes ga veliko pridelajo tudi v Rusiji, Indiji, Severni Ameriki in drugod po svetu.

Znanih je vsaj 30 vrst peteršilja, vendar so za kulinariko (in za ljudsko zdravilstvo) pomembne le tri:

- Oglas -
  • koreninasti peteršilj, ki ga uporabljamo predvsem kot zelenjavo
  • kodrastolistni peteršilj, ki je najprimernejši za okraševanje jedi in
  • gadkolistni peteršilj, ki ga uporabljamo v vse namene in ima tudi najboljši okus.
  • V kulinariki uporabljamo njegove liste (surove ali kuhane), korenine in tudi stebla, ki pa so manj aromatični od listov in korenin.

Na vseh vrtovih

Ta 10 do 50 centimetrov visoka dvoletnica požene prvo leto le obtalni listni venec, drugo leto pa tudi steblo.

Peteršiljeva korenina je vretenasta, dolga okoli 20 centimetrov in v povprečju debela okoli dva centimetra. Iz nje poganja le malo vlaknastih koreninic. Žlebičasto steblo je v zgornji polovici razvejeno, vejice pa preraščajo osrednji kobul.

Temnozeleni, svetleči in včasih močno nakodrani listi imajo dolge peclje. Obtalni in stebelni so (razen najvišjih) po obrisu trikotni in dvakrat peresasto deljeni, najvišji pa urezani v tri krpice ali vsaj globoko in neenakomerno nazobčani. Na vrhu stebla so listi dlanasto razdeljeni v tri celorobe ali trokrpe, podolgasto suličaste lističe.

Kobul sestavlja od 10 do 20 pecljev, ovojek pa le dva listka. Drobni zelenkasto rumeni cvetovi so v kobulastih socvetjih.

Kulinarike brez peteršilja si danes ne znamo več zamisliti. Zato peteršilj kraljuje ne le na vseh vrtovih, ampak tudi na balkonih.

Kako diši

Peteršilj vsebuje izjemno koristno kombinacijo hranil. V literaturi navajajo, da vsebuje od 0,04 do 0,3 odstotka eteričnega olja. Manj aromatični kodrastolistni peteršilj pa naj bi ga vseboval le okoli 0,01odstotka. Veliko več eteričnega olja (kot v listih in steblih) je v korenini. Prava zakladnica eteričnih olj pa so peteršiljeva drobna semena, saj jih v povprečju vsebujejo od dva do sedem odstotkov.

vonj peteršilja

- Oglas -

Vsebnost eteričnega olja v korenini je največja pred zimo. Sicer pa je vsebnost odvisna še od vrste (danes je znanih okoli 30 vrst), tal in podnebja. Eterično olje sestavljajo terpeni: pinen, germacren, felandren in limonen ter fenilpropidi kot sta apiol in miristicin.

Urbana učinkovitost

Peteršilj ima veliko močnih antioksidantov, kot so flavonoidi (apiin) in karotenoidi. Znana karotenoidna antioksidanta sta lutein in zeaksantin, ki pripomoreta k boljšemu vidu in telesu pomagata nevtralizirati poškodbe, povzročene z ultravijoličnimi žarki. Njegove učinkovine foranokomarini delujejo protimikrobno. Vsebuje tudi fitoestrogene.

Poleg tega je v peteršilju ogromno vitamina C – vsebuje ga približno trikrat toliko kot pomaranča, in vitaminov A, B1, B2 in E. Vitamin C je izredno pomemben za dobro delovanje imunskega sistema, za mladosten videz kože in za dobro delovanje sklepov.

Kot bogat vir zelenega listnega barvila klorofila, ki ima močno antiseptično delovanje, pomaga alkalizirati telo, očisti kri in sodeluje pri nastajanju eritrocitov – rdečih krvničk. Klorofil in flavonoidi v peteršilju vplivajo na večjo celično sintezo glutationa, kar omogoča lažje razstrupljanje telesa.

Peteršilj ima veliko folne kisline, ki je pomembna za zniževanje ravni homocisteina. To je snov, ki je povezana z boleznimi srca in ožilja ter možgansko degeneracijo. Folna kislina je pomembna je tudi za nosečnice, saj ima pomembno vlogo pri pravilnem razvoju ploda. Vplivala naj bi tudi na preprečevanje nekaterih vrst raka.

Vsebuje še dosti kalija, kalcija železa, mangana, cinka, selena, natrija in še bi lahko naštevali.

Vsestranski vrtni prijatelj

Raznolika kombinacija številnih koristnih sestavin pripomore tudi k različnim zdravilnim učinkom peteršilja.

  1. Odvajanje vode. Peteršilj je tradicionalni diuretik. Njegov diuretični učinek postane očiten po zaužitju 25 gramov svežega peteršilja. Ta učinek so tradicionalno uporabljali za zdravljenje protina, zastajanje vode v telesu in oslabljenega delovanja ledvic. Poleg tega varuje jetra. Zdravilci mu (še posebno svežemu peteršiljevemu soku) pripisujejo moč pri odpravi vnetja sečnih poti in mehurja in pri odpravi ledvičnih kamnov. Kliničnih raziskav, ki bi potrdile uporabo peteršilja kot diuretika in za omenjeno zdravljenje še nimamo.
  2. Antioksidativna zaščita. Ljudi, ki pojedo več živil, bogatih z antioksidanti, redkeje prizadenejo rak, bolezni srca, možganska kap in siva mrena. V dveh raziskavah je peteršilj omejil učinke znanih rakotvornih snovi.
  3. Pomaga pri slabokrvnosti. 25 gramov peteršilja vsebuje več železa kot 200-gramski svinjski zrezek. Veliki količini železa se pridružuje tudi velika količina folne kisline, ki je med drugimi potrebna za tvorbo rdečih krvničk in vitamina C, ki izboljšuje vsrkanje železa. (Izkoristek železa je sicer z rastlinskih virov slabši kot iz mesnih).
  4. Bogat vir kalcija. Peteršilj je koristen nemlečni vir kalcija, zlasti za ljudi, ki pojedo malo mleka in mlečnih izdelkov in za stroge vegane.
  5. Krepčilo. Zdravilci poudarjajo, da je peteršilj dober za krepitev telesa. Menda postanejo starejši ljudje, brezvoljneži in tisti, ki okrevajo po bolezni, po uživanju peteršilja bolj vitalni.

Peteršilj proti slabemu zadahu

Poleg vsega omenjenega peteršilj uporabljajo še v druge namene. V ljudskem zdravilstvu njegov čaj denimo priporočajo za znižanje povišane telesne temperature. Obloge iz sveže sesekljanih lističev naj bi pomagale pri pretegnjenih mišicah in pri pikih žuželk. Peteršiljev čaj kot obkladek pa naj bi pomagal pri vnetih očeh. Njegova zelo uporabna lastnost je, da pomaga odpraviti slab zadah v ustih, če zvečimo njegove sveže liste.

peteršilj in zdravje

Z njim si lahko pomagajo celo kronični alkoholiki, saj pomaga pri obnavljanju jeter. Alkohol namreč vpliva na izločanje mangana, peteršilj pa ga pomaga hitro nadomeščati. Mangan pa k delovanju pomaga encimom, pristojnim za razstrupljanje.

Poglejmo še nekaj zanimivih, s peteršiljem povezanih raziskav. V reviji Foodborne Pathogens and Disease so leta 2010 znanstveniki potrdili, da eterično olje iz peteršilja že v dveh urah zavre delovanje plesni. V publikaciji Carcinogenesis pa so že pred desetletjem zapisali, da miristicin (ena od peteršiljevih učinkovin) deluje kot naravni kemoterapevtik. Raziskovalci v Saudski Arabiji so dokazali, da so flavonoidi iz listov peteršilja naravne učinkovine pri zdravljenju želodčnih razjed. Japonskim znanstvenikom pa je uspelo dokazati, da ima alkoholni izvleček iz nadzemnih delov peteršilja močan estrogeni učinek. Turški raziskovalci so dokazali, da tradicionalna raba peteršilja dobro vpliva na sladkorno bolezen. Predvsem uporaba peteršilja varuje jetra pred hepatotoksičnostjo zaradi diabetesa.

25 gramov na dan

Prevelike količine zaužitega peteršilja (predvsem semena in eteričnega olja) lahko izzovejo vnetje ledvic in draženje prebavil. Z njegovim uživanjem naj ne pretiravajo nosečnice, bolniki s srčnim popuščanjem in težki ledvični bolniki. Sestavina semen apiol je strupena in privede ne le do splava, ampak tudi do ohromitve in motenj krvnega obtoka.

A ni vam treba skrbeti, njegova običajna uporaba v kulinariki ni prav nič nevarna. S 25 grami peteršilja na dan pridobimo številne pomembne snovi. Običajno v kulinariki uporabljamo liste, ki vsebujejo manj eteričnega olja.

.
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -