Zdravnik je v javnosti delal reklamo za svoje kozmetične operacije. To me je prepričalo, da sem se odločila za poseg na dojkah. Rezultat se mi zdi porazen. Ali sme zdravnik javno objavljati reklame za svoje delo? Ali je kirurg pri kozmetičnih operacijah odgovoren za estetski rezultat posega?
Javno predstavljanje svojega dela, ki ima neposredno ali posredno značaj reklame, zdravnikom ni dovoljeno. To področje ureja Kodeks medicinske deontologije Slovenije, ki v svojem desetem členu jasno govori, da je vsaka neposredna ali posredna reklama ali publiciteta, ki nima vzgojno-varstvenega in izobraževalnega cilja za zdravnika prepovedana.
To določilo kodeksa je podobno v vseh državah članicah Evropske unije in Evropsko sodišče za človekove pravice (v pomanjkanju domače pravne prakse s tega področja) je na podobno vprašanje že odgovorilo s pravnomočno sodbo. V njej je jasno razložilo, da medicine nikakor ni mogoče enačiti s katerokoli tržno dejavnostjo in pri opravljanju zdravniškega dela nikakor ni dovoljeno uporabljati postopkov in metod, tako značilnih za sodobno tržno naravnano družbo. Medicina po mnenju sodišča ni in ne more biti tržno naravnana dejavnost.
Kozmetična kirurgija se v pravnem in medicinskem pogledu sicer nekoliko razlikuje od ostalih medicinskih postopkov. Za večji del medicine velja, da zaradi narave posameznih bolezni medicinska stroka ne jamči za rezultat. Vsak zdravnik pa je pri zdravljenju dolžan uporabljati uveljavljene in preverjene postopke zdravljenja in ravnati v skladu s sodobnimi pravili medicinske stroke. Kozmetična kirurgija od tega odstopa, saj se zdravnik in njegov varovanec pogosto dobesedno pogajata prav o rezultatu, še posebej takrat, ko sam poseg ni namenjen odpravljanju bolezenskih sprememb. Takih posegov je na področju kozmetične kirurgije kar nekaj. Vendar prav ta podrobnost (pogajanje ali pogovor o estetskih rezultatih posega, ko je namen posega zgolj sprememba videza) v evropski pravni praksi od zdravnika zahteva, ko gre za kozmetične posege, še posebej obsežno in podrobno pojasnilo pred pridobitvijo privolitve za poseg. Pri obsegu pojasnila v takih primerih načeloma velja pravilo, da je zdravnikova pojasnilna dolžnost tem širša, kolikor manj pomemben je za ohranjanje življenja in zdravja sam medicinski poseg.
Ker lepotni kirurški posegi niso nujni, ker niso namenjeni odpravljanju bolezni, je pri njih pojasnilna dolžnost posebej stroga in obsežna. Ta del ureja v Sloveniji Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). Še posebej podrobno je urejen v dvajsetem členu ZPacP. V skladu s tem členom ima pacient pravico, da je obveščen o cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega. Dodatno ima pacient pravico, da je obveščen o možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega. Poleg tega ima pravico, da po pridobitvi pojasnil dejavno sodeluje pri izbiri načina zdravljenja.
Vse našteto je pri kozmetični kirurgiji dojk prej pravilo kot izjema. Ni si mogoče predstavljati, da bi bil tak poseg pri usposobljenem specialistu za plastično kirurgijo opravljen brez podrobnega pogovora med njim in pacientko. Pacientka vedno soodloča o velikosti, obliki in vrsti vsadkov v novo oblikovanih dojkah. Plastični kirurgi praviloma uporabljajo enega izmed številnih možnih postopkov, s katerimi pacientkam skušajo prikazati, kakšen bo videz dojk po posegu. Pacientkam svetujejo tudi pri estetskih vprašanjih, vendar pogosto prav pri tem vprašanju pogledi pacientov prevladajo nad kirurgovo presojo. Vprašanje o tem, kaj je lepo, je končno prastaro filozofsko vprašanje in nanj ni enoznačnega odgovora. Ob tem je treba poudariti, da bolnik sebe praviloma vidi ter doživlja drugače kot ostali in da tudi njegove estetske predstave in pričakovanja lahko bistveno odstopajo od zmožnosti sodobne estetske kirurgije.
Ali drugače: nezadovoljstvo z estetskim videzom po posegu lahko ima številne vzroke, med katerimi so običajno le redki povezani s samim posegom (če je bil ves postopek vključno z obsežnim pojasnilom opravljen medicinsko neoporečno). Nezadovoljstvo z estetskim videzom po kozmetičnem posegu je iz pravnega zornega kota lahko pomembno takrat, ko poseg ni bil napravljen po pravilih medicinske stroke (oporečen vsadek ipd.), ko rezultat bistveno odstopa od dogovora med pacientom in kirurgom, ko je rezultat nedvomno mogoče označiti kot iznakaženost ali takrat, ko je odstopanje od dogovorjenega posledica enega izmed zapletov, ki pacientu niso bili natančneje razloženi (na primer gnojno vnetje po posegu, ki je zapustilo grdo brazgotino). Če sodite, da je vaše nezadovoljstvo z estetskim videzom po posegu posledica enega izmed naštetih razlogov in želite ubrati pravno pot, je smiselno, da se pred tem posvetujete z odvetnikom.
Svetuje dr. Vojko Flis, dr. med.