Fotični kihalni refleks je v angleščini malce šaljivo poimenovan tudi »autosomal dominant compelling helio-ophthalmic outburst«. Zakaj šaljivo? Kratica, ki jo dobimo, če združimo prve črke teh besed, torej ACHOO, učinkuje tudi kot medmet, ki spominja na zvok med kihanjem.
Kihanje je običajen odziv na dražečo snov v nosu. Telo se poskuša namreč s tem znebiti potencialno patogenih tujkov. Navajeni smo, da kihamo, če smo prehlajeni ali če smo izpostavljeni snovem, na katere smo alergični, na primer cvetnemu prahu, precej manj običajno pa je kihanje ob nečem tako nedolžnem, kot je sončna svetloba. Izraz »sindrom ACHOO« se je uveljavil prav za tovrstno kihanje, ki naj bi bilo povezano z genetskimi vplivi …
Verjetnost za prenos lastnosti na potomce 50-odstotna
Fotični kihalni refleks za zdaj še ni bil natančno proučen. Domneva se, da se pojavlja pri približno 11–35 odstotkih prebivalstva, posebno pogost pa naj bi bil pri belopoltih ženskah. Kot omenjeno, gre za pojav, ki je najverjetneje povezan z genetskimi dejavniki. Gen, ki je odgovoren za to, da začnejo nekateri ljudje kihati, ko so izpostavljeni močni sončni svetlobi, še ni bil odkrit. Kot se zdi, gre za dominantno lastnost. Če se pojavi pri enem od staršev, je torej verjetnost za to, da bo prisotna tudi pri potomcu, 50-odstotna.
Ogromno ljudi se fotičnega kihalnega refleksa niti ne zaveda. Kihanje je namreč precej pogost pojav, kar pomeni, da se običajno niti ne sprašujemo, ali je bilo kihanje »upravičeno«. Ne iščemo torej konkretnega vzroka, zato ni nujno, da opazimo, da je bila povod za kihanje v resnici svetloba.
Število kihov se lahko pri fotičnem kihalnem refleksu precej razlikuje. Včasih gre samo za kih ali dva, znani pa so tudi primeri, ko je močna svetloba sprožila zaporedje več kot 40 kihov.
Refleks je lahko v specifičnih okoliščinah tudi nevaren
Glavni povod za kihanje je pri fotičnem kihalnem refleksu sicer močna svetloba, a ne svetloba sama po sebi. Tisto, kar sproži kihanje, je namreč nenadna sprememba intenzivnosti. Tako lahko na primer ljudje, pri katerih je mogoče govoriti o sindromu ACHOO, več ur sedijo v močno osvetljenem prostoru, ne da bi enkrat samkrat kihnili. Po drugi strani pa lahko malce izrazitejša sprememba intenzivnosti svetlobe sproži skorajda neustavljivo kihanje. Tovrstne spremembe so lahko zelo pogoste med vožnjo, če se na primer na pot odpravite na sončen poletni dan, cesta pa vas nato pelje skozi več tunelov.
Čeprav se zdi na prvi pogled predvsem komičen, je lahko torej sindrom ACHOO tudi nevaren. Voznik, ki začne med vožnjo nenadoma kihati, je seveda precej težje pozoren na dogajanje na cestišču, s čimer se poveča tveganje za prometne nesreče. Znani so celo primeri povzročiteljev prometnih nesreč, ki so se na sodišču sklicevali prav na fotični kihalni refleks.
Če pri sebi opažate, da se na spremembo intenzivnosti svetlobe pogosto odzovete s kihanjem, je posebno pomembno, da med vožnjo uporabljate kakovostna sončna očala. S tem lahko namreč zmanjšate tveganje za aktivacijo fotičnega kihalnega refleksa.
Različne razlage fenomena in vzrokov zanj
Večina strokovnjakov sicer meni, da je fotični kihalni refleks odvisen izključno od genetskih vplivov in da gre torej za lastnost, ki se deduje, vendar pa nekateri opozarjajo, da ta teorija morda ni povsem natančna. Pri tem se sklicujejo na izsledke študij, ki so se ukvarjale s proučevanjem prisotnosti fotičnega kihalnega refleksa pri starših in potomcih. Ena izmed njih je študija, ki je bila leta 1995 objavljena v znanstveni reviji Journal of the American Optometric Association. Takrat se je izkazalo, da se je lahko samo nekaj manj kot 27 odstotkov sodelujočih s fotičnim kihalnim refleksom spomnilo, da se je tudi eden od njihovih staršev na spremembo intenzivnosti svetlobe odzival s kihanjem.
V skladu z eno izmed teorij naj bi pri kihanju sodeloval tudi optični živec. Sprememba svetlobe lahko vzdraži ta živec, pri čemer se ustvari podoben občutek kot takrat, ko v nos zaide dražeča snov. Obstaja pa tudi teorija, ki fotični kihalni refleks povezuje s solzenjem (nenadna izpostavitev močni svetlobi sproži solzenje oči, pri čemer lahko solze dosežejo tudi nosno votlino, kar sproži kihanje).