Znanstveniki zadnja leta posvečajo vedno več pozornosti povezavi med spanjem in demenco – tako demenco na splošno kot Alzheimerjevo boleznijo. Pri tem so se dokopali do nekaj zanimivih ugotovitev …
Globoko spanje nujno za odstranjevanje adenozina in drugih odpadnih snovi
Že v tem trenutku je na svetu več kot 55 milijonov oseb z Alzheimerjevo boleznijo, pri čemer je mogoče pričakovati, da se bo v naslednjih letih in desetletjih ta številka še močno povečala. Strokovnjaki napovedujejo, da bo leta 2030 z demenco živelo kar 78 milijonov oseb, leta 2050 pa celo 139 milijonov oseb. Znanstveniki zato pospešeno preučujejo različne dejavnike, ki bi lahko vplivali na povečanje tveganja za demenco. Ni presenetljivo, da je spanje deležno posebne pozornosti. Znano je namreč, da je spanje med drugim zelo pomembno za utrjevanje spominov, procesiranje čustev in odstranjevanje odpadnih snovi.
Ko smo budni, v naših nevronih nastaja snov, imenovana adenozin. Gre za stranski produkt celičnih aktivnosti, ki se ga telo brez zadostne količine globokega spanja ne more znebiti, podobno pa velja tudi za druge odpadne snovi, ki nastajajo med celično aktivnostjo. To lahko privede do kroničnih vnetij, ki so tesno povezana z različnimi boleznimi, vključno s tistimi, ki prizadenejo predvsem možgane. Spanje ima obenem obnovitveno funkcijo, kar pomeni, da telesu in možganom pomaga pri tem, da si opomorejo od dnevnih aktivnosti. Če ne spimo dovolj, možgani ne morejo odpraviti škode, ki je nastala med dnevno »obrabo«, kar lahko privede do različnih bolezni.
Povezava med spalno apnejo, zmanjšano kakovostjo spanja in demenco
Moten spanec je lahko posledica različnih vzrokov. Ena izmed njih je spalna apneja. Raziskovalci so odkrili povezavo med spalno apnejo in zmanjševanjem možganskega volumna, kar nato negativno vpliva na spomin. Obenem je bila odkrita tudi povezava med spalno apnejo in abnormalnimi spremembami bele možganovine, kar lahko poveča tako tveganje za demenco kot za srčno kap.
Pomenljiva je tudi povezava med nespečnostjo in višjo koncentracijo snovi CSF Aβ42 v cerebrospinalni tekočini, ki je bila opisana v študiji, objavljeni konca lanskega leta. Povišane ravni CSF Aβ42 so namreč pogosto povezane z Alzheimerjevo boleznijo.
Izsledki metaanaliz bolj ali manj enotni
Pomembne so sicer tudi posamezne raziskave, toda še precej večjo težo imajo metaanalize. Rezultati so tu precej enotni: povezava med slabšo kakovostjo spanja in izgubo spomina je nekaj, česar ni mogoče zanikati. Ne le da slaba kakovost spanja ovira naravni proces obnove, ampak lahko obenem poveča tveganje za srčne bolezni in kap, oboje pa poveča tudi tveganje za demenco.
Zaradi pomanjkanja kakovostnega spanja se lahko poleg tega hitro vzpostavi začaran krog. Težava vodi do oteženega učenja in težje formacije spominov, slab spomin pa lahko nato privede do še intenzivnejših težav z nespečnostjo.
Kakšno vlogo igrajo uspavalne tablete?
V povezavi s spanjem in demenco se je odprlo še eno zanimivo vprašanje: kako na vse skupaj vpliva uporaba uspavalnih tablet? Rezultati raziskav tu niso enotni. Med eno izmed raziskav je bilo na primer ugotovljeno, da se pri uporabnikih uspavalnih tablet, ki vsebujejo suvoreksant, zmanjša količina amiloidnih oblog in beljakovine tau v možganih (kopičenje omenjenih beljakovin velja za glavni dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen). Vendar pa po drugi strani obstajajo tudi raziskave, ki so odkrile povezavo med uporabo uspavalnih tablet in povečanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen.
Pri tem je sicer treba upoštevati, da so »uspavalne tablete« zelo obsežna skupina, ki vsebuje veliko različnih tipov zdravil – včasih se na primer kot uspavalne tablete uporabljajo tudi antihistaminiki in antidepresivi. Strokovnjaki opozarjajo, da uspavalne tablete ne bi smele biti nikoli prva izbira pri nespečnosti. Pred tem je treba preizkusiti druge, nefarmakološke metode (higiena spanja, zeliščni pripravki, meditacija itn.).
Različne možnosti podaljševanja faz globokega spanja za boljši spomin
Za utrjevanje spominov je pomembna predvsem faza globokega spanja. To potrjujejo tudi raziskave. Izsledki študije, ki je bila maja letos objavljena v znanstveni reviji BMC Medicine, na primer kažejo, da lahko globok spanec starejše osebe, pri katerih so bile že zaznane prevelike količine betaamiloidnih oblog v možganih, zaščiti pred pešanjem spomina. Posebno koristna pa je lahko stimulacija možganov med fazo globokega spanja. S tem se ponuja nova metoda za zmanjševanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen.
Trajanje faz globokega spanja se sicer z leti skrajšuje (podobno kot se zmanjšuje potreba po spanju), kar je lahko eden od dejavnikov, ki vplivajo na to, da se z demenco spopada predvsem starejša populacija. Na srečo pa obstajajo tudi povsem naravne metode, s katerimi lahko podaljšate trajanje faz globokega spanja, na primer topla prha pred odhodom v posteljo ter izogibanje večjim obrokom in elektronskim napravam po sončnem zahodu.